Grško gledališče: Razlika med redakcijama

[[Slika:Epidaurus Theater.jpg|thumbnail|400px|desno|Panoramski pogled grškegana gledališčagrško Epidaurusgledališče v Epidavru]]

'''[[Grčija|Grško]] [[gledališče]]''' ali '''grška [[drama]]''' je gledališčnagledališka tradicija, ki se je razcvetela v [[stara Grčija|stari Grčiji]] med približno [[7. stoletje pr. n. št.|7.]] in [[2. stoletje pr. n. št.|2. stoletjem pr. n. št.]] [[Polis]] [[Atene]], [[politika|politična]] in [[vojaštvo|vojaška]] [[velesila]] v Grčiji, je bilbila medv tem časomčasu žarišče starogrškega gledališča. Atenske [[tragedija|tragedije]], [[komedija|komedije]] in [[satira|satire]] so bile enenajzgodnejše odgledališke najzgodnejšihoblike gledališčnih oblik, ki so se pojavile nav svetu. Grško gledališče je pustilo trajen pečatvplivalo na zahodno gledališče in [[kultura|kulturo]].

Najznamenitejše starogrško gledališče je zagotovo gledališče v [[Epidaver|Epidavru]].

[[Aristotel]]ovo delov svojem delu »Poetika« pravipiše, da je grška tragedija nastala prej kot satire in komedije. Pravi tudi, da so se tragedije razvile iz [[ditiramb]]ov, pesmi, ki so bilejih prepevaneprepevali zaob hvaljenječaščenju Dioniza naob Dionizijidionizijah vsako leto. Ditirambi so se začeli kot improvizacije. V 7. stoletju pr. n. št. se je s pesnikom Arionom ditiramb razvilpreoblikoval v formalizirano pripovedko, ki jo je bila peta vpel zboruzbor. Leta [[534 pr. n. št.]] je glavno vlogo v pripovedki igral ThespisTespis. Govoril in igral je, kotbil je glavna oseba in, sodeloval je z zborom, ki je imel funkcijovlogo pripovedovalca in komentatorja. ThespisaTespisa imajo zaradi tega za prvega grškega »igralca«.

Najstarejše je [[Atene|atensko]] [[gledališče]], ki je ležalo v [[Dioniz|Dionizovem]] svetem gaju na južnem pobočju [[Akropola|Akropole]]. Prvotno je imelo [[gledališče]] lesene sedeže, kia so jih pozneje zamenjali kamniti. Sedeži v prvih vrstah so bili rezerviraninamenjeni zavisokim visokedržavnim državne funkcionarjefunkcionarjem in ugledneuglednim tujetujim gostegostom, innarejeni so bili narejeni iz žlahtnega marmorja, –najlepši sedež med teminjimi je bil najlepši sedež namenjen [[Dioniz|Dionizovemu]] svečeniku.

S [[5. stoletje pr. n. št.|5. stoletjem pr. n. št.]] je gledališče postalo formacevtskodokončno oblikovano in je predstavljalobilo velikvsem deldržavljanom atenske državljanskegav ponosaponos. Osrednja prireditev na letnem festivalu Dionizijedionizij je bilo tekmovanje med tremi filmskimipisci pisateljitragedij v DionizijskemDionizijevem gledališču. Vsak je predložil triologijotri povezanih tragedijtragedije in še satiro, ki je imelas podobno temo kot tragedija, ampak vz boljlahkotnejšo, lahkošaljivo mišljenem načinuvsebino. VNastopala temsta časudva so se gledališčne igre odlikovale z dvema igralcemaigralca, namesto enega igralca in zbora je glavno vlogo prevzel enpripovedovalec. samNikdar ločenniso liknastopali sveč kot funkcijotrije pripovedovalcaigralci. PolegTudi tegatema se je tematika predstav razširila, takopoleg daDioniza so namestoslavili tudi čaščenja samo Dioniza slavilivse celotnodruge grškogrške mitologijobogove.

Atenska moč je padalaupadala po peloponeški vojni proti Šparti in bilo je videti, da soje gledališkegledališka tradicijetradicija izgubileizgubila svojo vitalnost. Vendar se jeToda grško gledališče je vseeno nadaljevaloživelo še v helenističnohelenistični dobodobi, tudi po zasedbahzasedbi [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] v [[4. stoletje pr. n. št.|4. stoletju pr. n. št.]] OsnovnaTemeljna helenistična gledališka oblika je bila zdaj Novanova komedija., Edinišaljivi dogodki iz življenja navadnih ljudi. veljavenPomemben dramski pisatelj iz te dobe je [[Menander]]. NajpomembnejšiNova prispevek Nove komedijekomedija je bilzelo vplivvplivala na pisca rimske komedije [[PlatusPlavt]]a in [[TerencTerencij]]a.

== Tragedija in komedija: ==

Ob koncu 6. stoletja sta se nav raznih krajih [[Grčija|grškega prostora]] dvignili na literarno stopnjo zvrsti dramske poezije povzpeli: [[tragedija|tragedija]] in [[komedija|komedija]]. Njuna skupna značilnost je dejanje (δρᾶμα; drama). [[tragedija|Tragedija]] je dosegla vrh v času [[Ajshil|Ajshila]], [[Sofokles|Sofoklesa]] in [[Evripid|Evripida]] (skoraj celo 5. stoletje), [[komedija|komedijo]] pa je na umetniško raven dvignil [[Epiharmos|Epiharmos]] v dorski [[Sicilija|Siciliji]].

Antična [[tragedija|tragedija]] je bila sestavni del bogoslužjačaščenja, h kateremuko se je zbralo vse ljudstvo ob verskem prazniku. Tesno je bila povezana s kultom boga [[Dioniz|Dioniza]]. Začela se je izz improvizacij,improvizacijo pri pevcih ditirambov (zborskazborovska pesem nav čast [[Dioniz|Dionizu]]). [[tragedija|Tragedija]] je pomenilabila pesem igralcev, ki so bili oblečeni v kozlovska oblačila, ali pesem satirov, dobesedno pa pomeni ''kozlovski spev''. Udeleženci [[Dioniz|Dionizovega]] bogoslužja naj bi kozla zaklali, se preoblekli v kozlovska oblačila in ga v obreduobredno pojedli. Medtem so prepevali žalostinke za umrlimi junaki ali umrlim bogom [[Dioniz|Dionizom]], ki so ga [[Titani|Titani]] ubijejoubili, ina se zopetspet rodi. Uboj kozla ima pri obredu simbolično vlogo – smrt [[Dioniz|Dioniza]]. Med razvojem je [[tragedijaTragedija|tragedija]] doživela mnogo sprememb, dokler ni dosegla svoje naravne oblike.

[[tragedija|Tragedije]] so v [[Atene|Atenah]] uprizarjali ob Velikihvelikih Dionizijihdionizijah, ki so jih obhajali v mesecu 'elafebolionu' (marec/april). Praznične slovesnosti so trajale celves teden:

* 3. dan: verski obredi in žrtvovanjažrtvovanje na [[akropola|akropoli]]

* 4.-6–6. dan: uprizoritve [[tragedija|tragedij]]<br />

V zadnjih treh dneh (torej 4., 5. in 6. dan) se je vsak dan predstavil po en pesnik s svojo tetralogijo, ki je obsegala tri [[tragedija|tragedije]] in eno [[satirska igra|satirsko igro]]. S predstavami so začeli zgodaj, ob zori, ocenjevala pa jih je 10-članska žirija, ki je na koncu podelila nagrade za prvo, drugo in tretje mesto.

* praznovanje so uvedli med [[Pejzistrat|Pejzistratovo]] vladavino (leta 534 pr. Krn. št.)

* za organizacijo celotnega praznika je bil zadolženskrbel [[arhont|arhont]], najvišji državni uradnik, po katerem se je štelo tudi leto - ἄρχον ἐπώνιμος (arhon epónimos)

* stroške uprizoritve (maske, kostumi, priprava zbora) je prevzel premožnejši meščan, imenovan χορηγόςhoreg (horegósχορηγός)

* ϑέατρον (théatronteatron) – prostor za gledalce, ki je s treh strani oklepal orekestroorkestro

* ϑυμέλε (thyméletimele) – [[Dioniz|Dionizov]] oltar sredi orkestre, na katerem je [[Dioniz|Dionizov]] svečenik pred začetkom predstave opravil očiščevalno daritev

* σκηνή (skenéskena) – lesena zgradba, ki so jo igralci uporabljali kot garderobni prostor

* προσκήνιον (proskénionproskenij) – ličnolepo izoblikovan in okrašen prednji del lesene zgradbe (sprva je bil lesen, pozneje zidan)

* πάροδος (párodosparod) – pot med gledališko stavbo in prostorom za gledalce, po kateri je prišel zbor v orkestro in igralci na proskenij

* ὑποσκήνιον (hyposkénionhiposkenij) – notranjost gledališke stavbe, ki gledalcem ni bila vidna; notriv njej so v domišljiji gledalcev igralci odigrali najbolj grozljivenajgrozljivejše dogodke (umore, samomore…samomore …)

* vrtljivi oder - ἐγκύκλημα (enkíklemaenkiklema) - verjetno [[helenizem|helenistična]] novost

* vrtljivi žerjav - γέρανος (géranosgeran) – z njim so na oder spustili boga (θεὸς ἀπὸ μηχανῆς)

* ploščad, s katere so govorili bogovi - θεολογεῖον (theologeíonteologejon)

* refleksna zrcala za bliske in strele - κεραυνοσκοπεῖον (keraunoskopeíonkeravnoskopejon)

* ogromen boben za grom - βροντεῖον (bronteíonbrontejon)

* [[zbor|zbor]]: χορός (horós) – tisti, ki izuri zbor: χοροδιδάσκαλος (horodidáskaloshorodidaskal)

* [[igralec|igralec]]: ὁ ὑποκριτής (hipokritéshipokrit)

* glavni igralec: ὁ πρωταγονιστής (protagonistésprotagonist)

Spreminjanje števila igralcev in vloga zbora: [[Ajshil|Ajshil]] je povečal število igralcev izz enega na dva, zmanjšal vlogo [[zbor|zbora]] in težišče prenesel na govornegovorni particijedel. [[Sofokles|Sofokles]] je uvedel še tretjega igralca in scensko slikarijo.

Vloge so lahko igrali le moški; če je bilo potrebnotreba odigrati žensko vlogo, so uporabili masko.

V svojemNa začetku je bila [[tragedija]] izključno zborovska pesnitev. inZbor je imelbil v dramah velikzelo pomen -pomemben, v [[Ajshil|Ajshilovih]] dramah ([[Peržani (Perzijci)]], [[Sedmerica proti Tebam]], [[Pribežnice]]) je zbor še zmeraj eden glavnih nosilcev dejanja. Kasneje paNato je v tragedijah zbor začel izgubljati svojo osrednjo vlogo, raselpomembnejša pa obsegje individualnepostala igreigra. [[Sofokles]] in [[Evripid]] sta vlogo zbora močno omejila, čeprav je še vedno ostajal v zvezi z dramskim dogajanjem. V zboru je bilo sprva 50 oseb -, toliko naj bi jih bilo tudi vpri ditirambu. KasnejeZbor so zbor skrčili na 12 oseb, dokler ni [[Sofokles]] števila oseb zopetspet dvignil, in sicerpovečal na 15 oseb. Zbor je opravljal sledeče funkcije: govoril, pel in plesal.

[[Ajshil]] -– prevod Kajetan Gantar (1982): [[Peržani]], [[Vklenjeni Prometej]] -– spremna beseda, Ljubljana, Mladinska knjiga