Jezus Kristus: Razlika med redakcijama

Večina sodobnih poznavalcev [[antika|antike]] se strinja, da je Jezus dejansko obstajal{{efn|In a 2011 review of the state of modern scholarship, [[Bart Ehrman]] wrote, "He certainly existed, as virtually every competent scholar of antiquity, Christian or non-Christian, agrees".<ref>{{cite book|first=Bart|last=Ehrman|year=2011|title=Forged: writing in the name of God – Why the Bible's Authors Are Not Who We Think They Are|isbn=978-0-06-207863-6 |url=http://books.google.com/?id=MtOMO8i4GLoC&printsec=frontcover#v=onepage&q&f=false |publisher=HarperCollins |page=285}}</ref> [[Richard A. Burridge]] states: "There are those who argue that Jesus is a figment of the Church's imagination, that there never was a Jesus at all. I have to say that I do not know any respectable critical scholar who says that any more".<ref>{{cite book|title=Jesus Now and Then|first1= Richard A.|last1= Burridge |first2= Graham |last2= Gould|year=2004| isbn= 978-0-8028-0977-3 |page=34 |publisher=Wm. B. Eerdmans Publishing}}</ref> [[Robert M. Price]] does not believe that Jesus existed, but agrees that this perspective runs against the views of the majority of scholars.<ref>{{cite encyclopedia|first=Robert M. |last=Price |title=Jesus at the Vanishing Point|encyclopedia= The Historical Jesus: Five Views|editor-last1= Beilby|editor-last2= Eddy|year= 2009 |publisher= InterVarsity| isbn= 978-0-8308-7853-6 | editor-first= James K.|pages=55, 61 |url=http://books.google.com/books?id=O33P7xrFnLQC&pg=PA55#v=onepage&q&f=false |editor2-first= Paul R.}}</ref> [[James Dunn (theologian)|James D.G. Dunn]] calls the theories of Jesus' non-existence "a thoroughly dead thesis".<ref>{{cite encyclopedia|title=Paul's understanding of the death of Jesus|encyclopedia=Sacrifice and Redemption|first= Stephen W.|last= Sykes |year=2007| publisher= Cambridge University Press| isbn= 978-0-521-04460-8|pages=35–36}}</ref> [[Michael Grant (author)|Michael Grant]] (a [[classicist]]) wrote in 1977, "In recent years, 'no serious scholar has ventured to postulate the non historicity of Jesus' or at any rate very few, and they have not succeeded in disposing of the much stronger, indeed very abundant, evidence to the contrary".<ref name=Grant1977>{{cite book|first=Michael|last=Grant|title=Jesus: An Historian's Review of the Gospels|publisher=Scribner's|year=1977|isbn=978-0-684-14889-2|page=200}}</ref> [[Robert E. Van Voorst]] states that biblical scholars and classical historians regard theories of non-existence of Jesus as effectively refuted.{{sfn|Van Voorst|2000|p=16}}<!--Note that this is a different statement with a different qualifier from the existence statement-->}} in da je bil [[judje|judovski]] [[rabin]] iz [[Galileja|Galileje]], ki je ustno razširjal svoj nauk.<ref>James D. G. Dunn, ''The Oral Gospel Tradition'', Wm. B. Eerdmans Publishing, 2013. [http://www.google.de/search?tbm=bks&hl=en&q=+%22teachers+in+the+earliest+communities51+is+best+explained+by+the+communities%27+reliance+on+them+as+repositories+of+community+tradition.52+This+in+turn+suggests+that+the+teachers+would+be+responsible+for+a+body+of+teaching%2C+presumably+what+Luke+refers+to+as+the+apostles+teaching%22#hl=en&q=%22Second+Temple+Iudaism%22+%22was+predominantly+an+oral+society%22+-Judaism&tbm=bks pp 290-291]</ref> [[Krst]]il ga je [[Janez Krstnik]]. [[Križanje|Križan]] je bil v [[Jeruzalem]]u po ukazu rimskega prefekta [[Poncij Pilat|Poncija Pilata]].{{sfn|Levine|2006|p=4}} Učenjaki so osnovali več [[portret]]ovportretov zgodovinskega Jezusa, ki ga pogosto prikazujejo kot nosilca ene od naslednjih vlog: voditelj [[apokalipsa|apokaliptičnega]] gibanja, [[mesija]], [[karizma]]tičnikarizmatični zdravilec, [[modrec]] in [[filozof]] ali družbeni reformator, ki se je zavzemal za enakost vseh ljudi.{{sfn|Köstenberger| Kellum | Quarles |2009 |pp= 124–125}} Primerjali so [[Nova zaveza|novozavezne]] zapise z nekrščanskimi zgodovinskimi zapisi, da bi sestavili [[kronologija|kronologijo]] Jezusovega življenja. Najširše uporabljena [[koledarska doba]], v kateri je trenutno leto {{CURRENTYEAR}} (okrajšano kot [[Anno Domini|po Kr.]] ali n. št.), temelji na [[srednji vek|srednjeveški]] oceni leta Jezusovega rojstva.

Jezusa je rodila [[Devica Marija|Marija]], žena tesarja [[Sveti Jožef|Jožefa]] iz [[Nazaret]]a, ki ga je brezmadežno spočela. Tradicionalno se navaja za datum rojstva [[25. december]] ([[božič]]) leta 1.

Jožef in Marija sta sicer stanovala v [[Nazaret]]u v [[Galileja|Galileji]], a [[Sveto pismo]] navaja, da sta morala zaradi popisa prebivalstva v [[Betlehem]] in tam se je rodil Jezus (glej: [[Jezusovo rojstvo]]). Pozneje se je družina vrnila v [[Nazaret]] - Jezusa so sodobniki imenovali '''Jezus iz Nazareta'''.

O Jezusovem otroštvu je malo znanega. Ker je odraščal v [[judovstvo|judovski]] družini, pa lahko sklepamo na nekaj dejstev. Osmi dan po rojstvu je bil Jezus zagotovo [[obrezovanje moških|obrezan]], saj je ta dogodek za judovskega dečka zelo pomemben. Dogodek je opisan tudi v [[Sveto pismo|Svetem pismu]] ([[Evangelij po Luku|Lk]] 2,21). Spomin na ta dogodek praznuje [[Cerkev (organizacija)|Cerkev]] [[1. januar]]jajanuarja kot praznik [[Jezusovo obrezovanje|Jezusovega obrezovanja]].

Pozneje je bil Jezus gotovo deležen normalne [[judovstvo|judovske]] verske vzgoje: naučil se je brati, pisati in govoriti v [[hebrejščina|hebrejščini]], ki je bila uradni jezik [[judaizem|judaizma]] (Jezusov materin jezik je bila [[aramejščina]]). [[Sveto pismo]] navaja, da je imel Jezus štiri brate (Jakoba, Jozeja (Jožefa), Juda in Simona) in nedoločeno število sester (glej [[Evangelij po Marku|Mr]] 6,3). Mnenja različnih krščanskih skupnosti so glede tega deljena. [[Rimskokatoliška cerkev]] pravi, da so bili to bratranci in sestrične (uporaba izrazov "brat" in "sestra" v širšem smislu). [[Pravoslavje|Pravoslavna Cerkev]] trdi, da so bili to Jožefovi otroci iz prejšnjega zakona (Jožef naj bi bil ob poroki z Marijo vdovec). [[Protestanti|Protestantske Cerkve]] po navadi razumejo [[Sveto pismo]] dobesedno in zato trdijo, da so bili to dejansko otroci Marije in Jožefa in torej Jezusovi pravi mlajši bratje in sestre.

V času med svojim 20 in 30 letom je Jezus verjetno preživel nekaj časa v asketski verski skupnosti, vendar so zgodovinski viri tudi v tem primeru skopi. ([[Sveto pismo]] navaja, da ga je ''Duh odvedel v puščavo'' - [[Evangelij po Mateju|Mt]] 4,1). Nekateri zgodovinarji trdijo, da se je Jezus pridružil [[eseni|esenom]], saj se v njegovem nauku pozna esenski vpliv. Tudi če je to res, je Jezus pozneje zapustil esensko skupnost in izoblikoval svoj nauk, ki se v nekaterih točkah močno razlikuje od esenskega. Morda pa se je pridružil skupini, ki jo je vodil [[Janez Krstnik]] (srečanje Jezusa z Janezom Krstnikom je opisano v [[Sveto pismo|Svetem pismu]], Janez je Jezusa tudi [[Jezusov krst|krstil]] - [[Evangelij po Mateju|Mt]] 3,13).

Njegov nauk pa ni bil po volji oblastem in premožnejšemu sloju prebivalstva, zato so se ga sklenili znebiti. Tik pred praznikom [[pasha|pashe]], po [[zadnja večerja|zadnji večerji]], je izdajalec [[Juda Iškarijot]] odpeljal k Jezusu vojake, ki so ga aretirali. Potem sta ga zasliševala [[Herod Antipa]] in [[Poncij Pilat]]. Pilat je dal Jezusa najprej bičati, potem pa ga je v soglasju z judovskimi voditelji obsodil na smrt s [[križanje (mučenje)|križanjem]], češ da je pripravljal upor proti rimskim oblastem in da se je imel za judovskega kralja. Jezusa so odvedli na [[Golgota|Golgoto]], kjer so ga križali (glej tudi članek: [[Jezusovo trpljenje]]). Še isti dan je tudi umrl na križu - to je bilo v petek pred judovsko [[pasha|pasho]], na 14. dan meseca nisana po judovskem koledarju. (Danes ne moremo več stoodstotno zanesljivo rekonstruirati ustreznega datuma po našem koledarju, kot en od najverjetnejših datumov pa se pojavlja 7. april leta 30.)

Pripoved o Jezusovem rojstvu v [[Nova zaveza|novozaveznih]] ''Evangeliju po Mateju'' in ''Evangeliju po Luku'' ne omenja datuma ali leta Jezusovega rojstva. V [[Zahodno krščanstvo|zahodnem krščanstvu]] ga tradicionalno praznujejo 25. decembra (v [[liturgično leto|liturgičnem]] obdobju [[advent]]a), ta datum pa lahko med rimokatoličani prvič zasledimo leta 330. Pred tem so Jezusovo rojstvo v splošnem praznovali [[6. januar]]ja kot del praznika [[Gospodovo razglašenje|Gospodovega razglašenja]],<ref>Erwin Fahlbusch and Geoffrey William Bromiley, ''The Encyclopedia of Christianity.'' Grand Rapids, Mich.; Leiden, Netherlands: Wm. B. Eerdmans; Brill, 1999–2003, 1:454–55</ref> poznan tudi kot ''teofanija'' ali ''epifanija'', pri katerem se niso spominjali le Jezusovega rojstva, temveč tudi njegovega [[krsta]] v reki [[Jordan (reka)|Jordan]], ki ga je opravil [[Janez Krstnik]] in morda tudi drugih dogodkov v Jezusovem življenju. (V [[vzhodno krščanstvo|vzhodnem krščanstvu]] danes mnogi praznujejo božič 7. januarja, saj še vedno uporabljajo [[julijanski koledar]], po katerem 25. december ustreza 7. januarju po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]). Nekateri strokovnjaki menijo, da Lukov opis dejavnosti pastirjev v času Jezusovega rojstva kaže na pomlad ali poletje.<ref>Porterm J. R. ''Jesus Christ: The Jesus of History, the Christ of Faith.'' Oxford University Press, 1999. Str. 70 ISBN 0-19-521429-3</ref> Nekateri strokovnjaki menijo, da 25. december izvira iz krščanskega nasprotovanja ali asimilaciji kulta nepremaganega sonca ([[Sol Invictus]]), ki so ga v tretjem stoletju z namenom uveljaviti novo cesarsko religijo promovirali rimski cesarji. Papež [[Papež Benedikt XVI.|Benedikt XVI.]] tej teoriji nasprotuje z argumentom, da je bil 25. december določen preprosto tako, da so od 25. marca, domnevnega dne Jezusovega spočetja, odšteli devet mesecev ([[Marijino oznanjenje|Praznik Marijinega oznanjenja]]).<ref>Joseph Cardinal Ratzinger (Benedict XVI), ''The Spirit of the Liturgy'', trans. John Saward (San Francisco: Ignatius Press, 2000), str. 108; cf. str. 100. Stare teorije ima za nič več veljavne. 25. marec so imeli tudi za dan Jezusove smrti in za dan stvarjenja. Glej tudi H. Rahner, ''Griechische Mythen in christlicher Deutung''. Darmstadt, 1957.).</ref>

# Jezus je '''Božji Maziljenec''' ([[hebrejščina|hebrejsko]]: [[Mesija]]), katerega prihod so napovedovali starozavezni preroki. [[grščina|Grška]] oblika tega naziva je Χριστός [Hristos, Christos], [[latinščina|latinizirano]] Christus, poslovenjeno Kristus. Ta naziv se je Jezusa tako prijel, da ga mnogi štejejo za Jezusov priimek.

# Jezus je postavil '''[[zakrament]]e''', po katerih [[Bog]] deli ljudem svojo [[Božja milost|milost]]. Za najpomembnejši zakrament šteje '''[[evharistija]]''', ki jo je Jezus ustanovil pri [[zadnja večerja|zadnji večerji]], preden je bil izdan. Pomen tega zakramenta si v različnih [[Cerkev (organizacija)|Cerkvah]] nekoliko različno razlagajo.

Ker je [[islam]] nastal približno 600 let kasneje kot [[krščanstvo]], je prerok [[Mohamed]] [[krščanstvo]] seveda poznal. Zato nas ne sme presenetiti, da je v [[Koran]]u Jezus omenjen kot »Jezus sin Marije« ([[arabščina|arabsko]] {{jezik-ar2|عيسى بن مريم}} (''Isa ibn Marjam'')). V islamu Jezus šteje za [[rasul]]a, preroka, ki ga je poslal Bog. Podobno kot starozavezni preroki [[Noe]] (arabsko Nuh), [[Abraham]] (arabsko Ibrahim) in [[Mojzes]] (arabsko Musa), nikakor pa mu ne pripisujejo nikakršnih božjih lastnosti. Koran navaja 25 imen prerokov, v celoti pa naj bi bilo na Zemljo poslanih 124.000 prerokov. Koran jih kot rasule imenuje pet: [[Ismail]] ([[Ismael]]), [[Daud]] ([[David]]), Isa (Jezus Kristus) in Mohamed. Po Koranu pa se jih je razodelo še več.