Umetnostna zgodovina: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Lastnosti likovnega dela: Popravek nepravilne vejice pred tropičjem in zamenjava kratkega pomišljaja z dolgim. Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje |
→Vsebinska razčlenitev: Popravek nepravilnih vejic pred tropičji in zamenjava kratkih pomišljajev z dolgimi. Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje |
||
Vrstica 27:
Pri razčlenjevanju naletimo na naslednje pojme:
'''[[Ikonografija]]''', ki se ukvarja z opisom in poimenovanjem ter določanje upodobljene snovi in '''[[ikonologija]]''', ki razlaga in interpretira upodobitev. Uporablja pisne vire (zgodovinske vire, literaturo
Pri opredeljevanju naletimo na pojme motiv, téma, snov, vsebina
Vsebino likovnega dela predstavlja '''[[motiv (umetnost)|motiv]]'''. Motivi, kot ''neposredno spoznavni motiv'', so: [[krajina]], notranjščina (''interier''), [[žanr]], [[tihožitje]], [[portret]]
'''Téma''' nam pove od kod je ideja vzeta (mitologija, zgodovina, literatura, nabožna snov
'''Krajina''' je motiv, ki prikazuje pokrajino kot samostojno podobo in ne del kompozicije. Krajine so bile pomembne v rimskem slikarstvu, še bolj pa od renesanse dalje. Da krajino prepoznamo, se je pojavila od 14. st. naprej, kot samostojna tema pa se je uporabljala od 17. st. naprej. V Italiji se je oblikoval poseben tip krajine
Za upodabljanje '''notranjščine''' (''interier'') je značilna človekova prisotnost, zasebno življenje. Slikarji so uporabljali tudi [[trik]]e z ogledali v katerih se je videl del notranjosti. Prikazovanje notranjosti je bilo v različnih obdobjih vsebinsko različno.
'''Žanr''' ali podobe iz vsakdanjika so pogosto del kompozicije in so poznane že od časov starih civilizacij časov dalje (ljudje pri lovu na primer) in so bili priljubljeni v vseh obdobjih. Kot samostojen motiv se pojavi v renesansi, še posebej je bil priljubljen v 17. stoletju (ljudje na zabavi, pri delu, razgovorih
'''Tihožitje''' prikazuje predmete iz vsakdanjika. Običajno so tematsko zaokrožena: sadna, cvetlična, glasbena, kuhinjska, lovska
'''Portret''' (lat. ''protraho'' = izvleči, umetnik upodobi značilnosti osebe) je upodobitev osebe ali več oseb, ki se morajo prepoznati. Osebo
'''Akt''' (lat. ''actus'' = dejanje golega modela) predstavlja študijo ali upodobitev gole osebe. Poznamo jih že iz prazgodovine (Willendorfska Venera). Kot umetniški motiv so nastale v arhajskem obdobju grške umetnosti. Nastal je tip [[ideal]]nega moškega oziroma ženske. Vse do 19. stoletja je bila pomembna lepota, pozneje tudi erotični vzgibi.
Vrstica 51:
'''Simbol''' (lat. ''symbolum'' = znamenje) pomeni sporočilo v obliki podatka. To je lahko predmet ([[Živali|žival]], [[Rastline|rastlina]], oseba), znamenje ([[število]], [[geometrijski lik]]) ali pojav ([[barva]], naravni pojav). S pomočjo simbola lahko prepoznamo pomen upodobitve kot na primer: [[tehtnica]] je simbol pravice ali bela barva je simbol čistosti in podobno. Če simbol nastopa skupaj z osebami, je to atribut.
'''Atribut''' (lat. ''attributo'' = dodelim) je predmet, žival, rastlina ali oseba, ki določa osebo na upodobitvi. Pogosto pomagajo določiti upodobljenca (kralj ima krono, bogovi imajo svoje določene atribute
'''Poosebitev''' ali '''personifikacija''' je tedaj ko je pojem ali ideja upodobljena kot oseba, ki jo prepoznamo po atributu, napisu, drži in obleki. Značilnost je bila znana že v grški mitologiji (primer: deklica z žitnimi klasi = poletje). Splošne poosebitve so: Pravica ima tehtnico, Revščina razcapana oblačila
'''Alegorija''' (iz grščine = drugače povedano) pomeni upodobitev, ko iz razmerja med vsemi prvinami izvemo njen pomen.
|