Alamut (Bartol): Razlika med redakcijama

odstranjenih 546 zlogov ,  pred 6 leti
brisanje nerelevantne izjave
(linki, prevodi)
(brisanje nerelevantne izjave)
 
Vladimir Bartol je po nekaterih podatkih simpatiziral s primorsko organizacijo [[TIGR]] in po mnenju svojega sodobnika, kritika [[Lino Legiša|Lina Legiše]], prek alegorij iz islamskega sveta podobno kot v zbirki [[Al Araf]] opisoval dilemo, ki jo povzema tudi [[Miran Hladnik]]: "Dobroti verjame svet samo tedaj, kadar ta izhaja iz moči; kadar pa se dičijo z njo šibki, ji ne verjame nihče (...)" in "(...)namesto vloge 'miroljubnih poljedelcev' Slovencem narekuje, naj se lotijo tveganih odločitev, naj pozabijo na Cankarjev zgled (spomnimo se njegove trojice vera, upanje, ljubezen iz Podob iz sanj) in namesto tega sledijo drznemu Črtomiru iz Prešernovega Krsta pri Savici, ker jim samo táko obnašanje zagotavlja nacionalno preživetje."<ref>[http://lit.ijs.si/alamut5.html Razmerje med Bartolovo kratko in dolgo prozo (Al Araf in Alamut)], zbornik Obdobja, št. 23, (Slovenska kratka pripovedna proza, ur. Irena Novak-Popov, Ljubljana: FF, 2006, str. 137–44).</ref><ref>[http://lit.ijs.si/alamut4.html O Bigginsovi interpretaciji Alamuta], 24. november 2004, namenjeno objavi v Slovene Studies).</ref>
 
Miran Hladnik v zvezi s tem omenja tudi dvoličnost, ki si jo močnejši narodi v odnosu do šibkejših lahko privoščijo nekaznovano, kakršno izkazuje zgodovinski revizionizem v Italiji, v skladu s katerim, "ko gre za naša (Italijanska) agresivna dejanja, jih upravičujemo z nacionalnimi (iredentističnimi) interesi, ko pa smo sami predmet tuje (slovanske) agresije, jo diskvalificiramo kot terorizem".<ref>[http://lit.ijs.si/alamut4.html O Bigginsovi interpretaciji Alamuta], 24. november 2004, namenjeno objavi v Slovene Studies).</ref>
 
== Glej tudi ==
7.936

urejanj