Celje: Razlika med redakcijama

odstranjenih 4.387 zlogov ,  pred 4 leti
brez povzetka urejanja
}}
}}
|
 
'''Celje''' ({{Audio|Celje.ogg|izgovorjava}}) [[Datoteka:Celje.ogg|[cêlje]]] (lokalna izgovarjava [cjêle] ali [cêle]{{cn}}) je [[mesto]] in sedež [[mestna občina Celje|istoimenske mestne občine]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ki leži ob sotočju rek [[Savinja|Savinje]] in [[Voglajna (reka)|Voglajne]] v [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnji Savinjski dolini]]. Srednja [[nadmorska višina]] mesta je 238 [[meter|m]]. S 37.628 prebivalci (leta 2014<ref name="Stat"/>) je tretje največje slovensko mesto. Največja znamenitost je stari [[Celjski grad]], ki se prvič omenja leta 1322 in je bil sedež [[Celjski grofje|Celjskih grofov]], najvplivnejše plemiške rodbine na Slovenskem.
 
== Mestne četrti in krajevne skupnosti ==
[[Mesto]] Celje ima 10 [[mestna četrt|mestnih četrti]] in mestna občina 9 [[krajevna skupnost|krajevnih skupnosti]]:
{|
|----- valign="top"
|
''Mestne četrti''
* [[Center, Celje|Center]] (staro mestno jedro)
* [[Dečkovo naselje]]
* [[Dolgo polje, Celje|Dolgo polje]]
* [[Gaberje, Celje|Gaberje]]
* [[Hudinja, Celje|Hudinja]] (Zgornja in Spodnja Hudinja)
* [[Karel Destovnik Kajuh, Celje|Karel Destovnik Kajuh]]
* [[Lava, Celje|Lava]]
* [[Nova vas, Celje|Nova vas]]
* [[Savinja, Celje|Savinja]]
* [[Slavko Šlander, Celje|Slavko Šlander]]
|
''Krajevne skupnosti''
* Aljažev hrib
* Ljubečna
* Medlog
* Ostrožno
* Pod gradom
* Škofja vas
* Šmartno v Rožni dolini
* Teharje
* Trnovlje
|}
 
=== Mestni predeli ===
* [[Glazija]]
* [[Lisce]]
* [[Otok, Celje|Otok]]
* [[Skalna klet]]
* [[Bežigrad, Celje|Bežigrad]]
* [[Čret, Celje|Čret]]
 
== Zgodovina mesta ==
{{glavni|Zgodovina Celja}}
[[Slika:Vischer - Topographia Ducatus Stiria - 035 Cilli - Celje.jpg|thumbnail|desno|200px|Celje, [[Georg Matthäus Vischer]], ''Topographia Ducatus Stiriae'', [[Gradec]] 1681]]
[[Slika:Celje-1441.JPG|thumbnail|desno|200px|Pogled na Celje proti jugu na sliki iz leta 1750 (1831), Johannes Hötzel - J.v. Rainhofen. [[Voglajna (reka)|Voglajna]] na levi se steka v [[Savinja|Savinjo]]. Na desni strani Savinje je viden otok. Mestni predel na tem območju se danes imenuje [[Otok, Celje|Otok]]. Vidno je tudi celotno [[Celjsko mestno obzidje|mestno obzidje]], ki ga je mesto dobilo leta 1473.]]
[[Slika:017 Celje, Cilli Kreisstadt - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830.jpg|thumbnail|desno|200px|Celje, 1830]]
 
Prva naselbina se je pojavila v času [[halštatska kultura|halštatske kulture]]. Za časa [[Kelti|Keltov]] in [[stari Grki|starogrških]] zgodovinarjev je bil kraj znan kot [[Keleja]] ([[Keleia]]), kar v starem [[keltski jeziki|keltskem jeziku]] pomeni ''zaklonišče'' ali ''zavetišče''. {{cn}} V 1. stoletju pr. n. št. se je razvilo močno keltsko naselje, kjer so kovali [[Noriško kraljestvo|noriški]] denar. Leta 15 pr. n. št. so naselbino osvojili [[Rim]]ljani in jo poimenovali Celeia (Civitas Celeia). Mestne pravice je pod imenom ''[[Claudia Celeia|municipium Claudia Celeia]]'' dobilo leta 45, med vladavino [[seznam rimskih cesarjev|rimskega cesarja]] [[Klavdij]]a (10 pr. n. št.–54, vladal 41–54).
 
Ohranjeni napisi navajajo, da je bila antična Celeia bogato in gosto naseljeno mesto, zavarovano z [[obzidje]]m in stolpi, z večnadstropnimi palačami, širokimi trgi in ulicami. Klicali so jo »mala« ali »druga [[Troja]]« – ''Troia secunda''. Rimska cesta skozi Celeio je vodila iz [[Oglej]]a (''Aquileia'') v [[Panonija|Panonijo]].
 
Celeia je kmalu postala ena od najbolj cvetočih rimskih kolonij. V mestu je bilo tedaj več večjih stavb, od katerih je [[Mars]]ov tempelj slovel v celotnem rimskem imperiju {{cn}}. Celeio je [[Konstantin I. Veliki]] (272–337) okoli leta 320 pripojil Ogleju.
 
Na pohodu proti Italiji so mesto med letoma 451 in 452 opustošili [[Huni]]. Tedanji škof se je zadnjič omenjal leta 579<ref name="otorepec_1990">{{sktxt|Otorepec|1990|pp=43}}.</ref> V času velikih selitev v 5. in 6. stoletju je bilo mesto porušeno. V zgodnjem [[srednji vek|srednjem veku]] so ga obnovili. V srednjem veku se mesto prvič omenja pod imenom ''Cylie'' (v ''Admontovem letopisu'', napisanem v času med letoma 1122 in 1137), kot sedež mejnega grofa. O nastanku naselja na mestu antične Celeie v srednjem veku obstaja zelo malo ohranjenih virov. Mesto je verjetno dobilo status mestnega trga v prvi polovici 14. stoletja, po listinah leta 1323.<ref name="otorepec_1990" /><ref>{{sktxt|Habjan|1967}}.</ref>
 
[[Mestne pravice]] je Celje dobilo 11. aprila 1451, z ukazom [[Celjski grofje|Celjskega grofa]] [[Friderik II. Celjski|Friderika II.]] Po izumrtju Celjskih grofov so mesto prevzeli [[Habsburžani]]. Začelo se je hitro razvijati v [[obrt]]niško in [[trgovina|trgovsko]] središče. Leta 1473 so zgradili [[mestno obzidje]] in trdnjavski jarek. Z obzidjem se je ubranilo pred [[Turki]], ob velikem [[slovenski kmečki upor|slovenskem kmečkem uporu]] leta 1515 pred kmeti, ki so zavzeli Stari grad. V letu 1798 je mesto zajel velik požar. Zgorela je večina poslopij.<ref>{{sktxt|Fekonja|1895}}.</ref>
 
[[I. gimnazija v Celju|Prva gimnazija v Celju]] je bila ustanovljena leta 1808 in spada med najstarejše v Sloveniji.
 
Leta 1867 je po porazu Avstrije v [[avstrijsko-pruska vojna|avstrijsko-pruski vojni]] mesto postalo del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]].
Brezimni uporabnik