Ljubljana: Razlika med redakcijama

odstranjenih 20.005 zlogov ,  pred 4 leti
je
(cas)
(je)
}}
 
HEIII MAJAAA :D ;) HEI DRUGA MAJAAA ;9 I LOVE HITLER <3 WTFWTFParki in vrtovi<span style="align: right"><span style="align: left"> [[Slika:Dvogrba kamela.JPG|thumb|Dvogrba kamela v Ljubljanskem živalskem vrtu]]
 
<span style="align: right"><span style="align: left">
{| style="background:#eeeeee; text-align:center" align="center"
! Demografska rast<ref name="Krajevni">''Krajevni leksikon Slovenije'' (Ljubljana: DZS, 1995), str. 297.</ref><ref name="Demography">{{navedi splet |url=http://www.stat.si/KrajevnaImena/pregledi_naselja_najvecja_prebivalci.asp?tlist=off&txtIme=LJUBLJANA&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=2370 |title=50 po številu prebivalcev največjih naselij |accessdate=29. avgust 2010}}</ref>
|-
|
<timeline>
Colors=
id:a value:gray(0.9)
id:b value:gray(0.7)
id:c value:rgb(1,1,1)
id:d value:rgb(0.6,0.7,1)
 
ImageSize = width:620 height:300
PlotArea = left:50 bottom:30 top:30 right:30
DateFormat = x.y
Period = from:0 till:279653
TimeAxis = orientation:vertical
AlignBars = justify
ScaleMajor = gridcolor:b increment:50000 start:0
ScaleMinor = gridcolor:a increment:5000 start:0
BackgroundColors = canvas:c
 
BarData=
bar:1869 text:1869
bar:1880 text:1880
bar:1890 text:1890
bar:1900 text:1900
bar:1910 text:1910
bar:1931 text:1931
bar:1935 text:1935
bar:1948 text:1948
bar:1953 text:1953
bar:1961 text:1961
bar:1966 text:1966
bar:1970 text:1970
bar:1980 text:1980
bar:2001 text:2001
bar:2010 text:2010
PlotData=
color:d width:20 align:left
 
bar:1869 from:0 till: 26879
bar:1880 from:0 till: 32265
bar:1890 from:0 till: 36878
bar:1900 from:0 till: 45017
bar:1910 from:0 till: 56844
bar:1931 from:0 till: 79391
bar:1935 from:0 till: 85000
bar:1948 from:0 till: 98914
bar:1953 from:0 till: 113666
bar:1961 from:0 till: 135806
bar:1966 from:0 till: 154690
bar:1970 from:0 till: 180714
bar:1980 from:0 till: 265000
bar:2001 from:0 till: 270032
bar:2010 from:0 till: 279653
PlotData=
 
bar:1869 at: 26879 fontsize:s text: 26.879 shift:(-10,5)
bar:1880 at: 32265 fontsize:s text: 32.265 shift:(-10,5)
bar:1890 at: 36878 fontsize:s text: 36.878 shift:(-10,5)
bar:1900 at: 45017 fontsize:s text: 45.017 shift:(-10,5)
bar:1910 at: 56844 fontsize:s text: 56.844 shift:(-10,5)
bar:1931 at: 79391 fontsize:s text: 79.391 shift:(-10,5)
bar:1935 at: 85000 fontsize:s text: 85.000 shift:(-10,5)
bar:1948 at: 98914 fontsize:s text: 98.914 shift:(-10,5)
bar:1953 at: 113666 fontsize:s text: 113.666 shift:(-10,5)
bar:1961 at: 135806 fontsize:s text: 135.806 shift:(-10,5)
bar:1966 at: 154690 fontsize:s text: 154.690 shift:(-10,5)
bar:1970 at: 180714 fontsize:s text: 180.714 shift:(-10,5)
bar:1980 at: 265000 fontsize:s text: 265.000 shift:(-10,5)
bar:2001 at: 270032 fontsize:s text: 270.032 shift:(-10,5)
bar:2010 at: 279653 fontsize:s text: 279.653 shift:(-10,5)
 
</timeline>
|-
|<small>Vir: [[Statistični urad Republike Slovenije]]</small>
|}
</span>
 
<gallery>
Slika:Ljubljana BW 2014-10-09 11-34-41.jpg|[[Mestna hiša, Ljubljana|Mestna hiša]]
Slika:Ljubljana (15490965267).jpg|[[Mestni trg, Ljubljana|Mestni trg]]
Slika:Ljubljana-Kongresni trg.JPG|[[sneg|Zasnežen]] [[Kongresni trg, Ljubljana|Kongresni trg]]
Slika:Ljubljana BW 2014-10-09 12-19-48.jpg|[[Urbančeva hiša]] na [[Prešernov trg|Prešernovem trgu]]
Slika:Ljubljana Castle from Ljubljana.jpg|[[Ljubljanski grad]]
Slika:Stolnica Sv. Nikolaja 02.jpg|[[Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana|Stolnica svetega Nikolaja]]
Slika:Ljubljana - Slovenia (13457591394).jpg|Ljubljana z [[Nebotičnik, Ljubljana|Nebotičnika]]
Slika:Робова фонтана детаљ.JPG| [[Robbov vodnjak]]
</gallery>
 
=== Parki in vrtovi ===
[[Slika:Dvogrba kamela.JPG|thumb|Dvogrba kamela v Ljubljanskem živalskem vrtu]]
[[Slika:Ljubljana. Tivoli under the snow.JPG|thumb|Tivoli pozimi]]
 
== kake to fore ti pises tam a majaaa? ==
V Ljubljani je približno 30 ha parkov, največji del te površine zavzema [[Tivoli, Ljubljana|park Tivoli]] s površino 17,5 ha. Leta 1813 ga je zasnoval Francoz J. Blanchard. Danes obsega približno 5&nbsp;km². Imel je tri glavne avenije s kostanjevimi [[drevored]]i. Osrednjo os je razširil in spremenil Jože Plečnik. Znotraj parka se menjujejo drevoredi in skupine različnih dreves, nasadi rož ter parkovna oprema s posebnimi klopmi, igrali, kipi in vodnjaki, zlasti pred [[Grad Tivoli, Ljubljana|Tivolskim gradom]] in današnjim [[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzejem novejše zgodovine Slovenije]]. Urejene so igralne površine za otroke, v park se zajedajo pokriti bazen, športna igrišča in [[Hala Tivoli]]. Skupaj z [[Rožnik]]om in [[Šišenski hrib|Šišenskim hribom]] park oblikuje površine [[Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib|krajinskega parka]]. Med letoma 1921 in 1939 je Jože Plečnik med Moderno galerijo in Tivolskim gradom uredil [[Jakopičevo sprehajališče]], poimenovano po vodilnem slovenskem impresionističnem slikarju [[Rihard Jakopič|Rihardu Jakopiču]].
 
Ostalo površino si deli 28 manjših parkov, med katerimi so najbolj znani:
* [[Argentinski park, Ljubljana|Argentinski park]],
* [[Šmartinski park, Ljubljana|Šmartinski park]],
* [[park Zvezda, Ljubljana|park Zvezda]] (Kongresni trg),
* [[Miklošičev park, Ljubljana|Miklošičev park]],
* [[Argentinski park, Ljubljana|park Ajdovščina]] in
* [[Park Arturo Toscanini, Ljubljana]]
* [[Pot ob žici]].
 
Po drugi svetovni vojni je bil odprt le [[Severni mestni park, Ljubljana|Severni mestni park]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042358677|title=V Ljubljani so danes odprli Severni mestni park (Dnevnik.si, 11. 05. 2010)}}</ref> (v planu je še razširitev)<ref>{{navedi splet|url=http://www.urbi-studio.si/projektiva/parki/severni-mestni-park.html|title=Severni mestni park - Navje, Ljubljana|accessdate=30. avgust 2010}}</ref> v neposredni bližini [[Gospodarsko razstavišče|Gospodarskega razstavišča]]. V načrtu je tudi ureditev celotnega dela Save z okolico, ki teče skozi MOL in ureditev [[Krajinski park Ljubljansko barje|parka na severu Ljubljanskega barja]].
 
[[Živalski vrt Ljubljana|Ljubljanski živalski vrt]] leži pod Rožnikom. V vrtu so zbrane živalske vrste z vseh kontinentov, predvsem pa vrste, značilne za področje, kjer se stikajo alpski, panonski in sredozemski svet.
 
[[Botanični vrt, Ljubljana|Botanični vrt]] v Ljubljani deluje že od leta 1810 in je najstarejša kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova v Sloveniji z nepretrganim delovanjem. V njem je preko 4.500 vrst, podvrst in oblik, od katerih je več kot tretjina domačih, ostalo pa so rastline iz različnih predelov Evrope in ostalih kontinentov. Vrt sodeluje z več kot 270 botaničnimi vrtovi iz celega sveta. Ukvarja se z znanstvenoraziskovalno in pedagoško dejavnostjo. Ima pomembno nalogo pri vzgoji in varovanju [[endemit|endemičnih]] in [[ogrožena vrsta|ogroženih]] (prizadetih, ranljivih in redkih) vrst slovenskega ozemlja.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/imenik-organizacij/11933/detail.html|title= Slikoviti predeli, vrtovi in parki: Botanični vrt|accessdate=30. avgust 2010}}</ref>
 
== Uprava ==
{{glavni|Četrtna skupnost Ljubljane}}
[[Slika:MOL-CS.png|thumb|right|320px|Ljubljanske mestne četrti]]
 
Ljubljana je razdeljena na 17 četrtnih skupnosti z lastno upravo. Četrtne skupnosti sprejemajo predloge občanov (prebivalcev četrtnih skupnosti) in jih posredujejo pristojnim organom MOL ter sodelujejo pri pripravi in izvedbi aktivnosti na področju četrtne skupnosti.<ref name="Districs">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/mol/cetrtne-skupnosti/ |title=Četrtne skupnosti |accessdate=29. avgust 2010}}</ref> Pred tem jo je sestavljalo pet samostojnih občin (Bežigrad, Center, Moste-Polje, Šiška in Vič-Rudnik), ki se še vedno pokrivajo z volilnimi enotami.
 
{| cellpadding="5"
|- style="vertical-align:top;"
|
# [[Četrtna skupnost Bežigrad|Bežigrad]]
# [[Četrtna skupnost Center|Center]]
# [[Četrtna skupnost Črnuče|Črnuče]]
# [[Četrtna skupnost Dravlje|Dravlje]]
# [[Četrtna skupnost Golovec|Golovec]]
# [[Četrtna skupnost Jarše|Jarše]]
# [[Četrtna skupnost Moste|Moste]]
# [[Četrtna skupnost Polje|Polje]]
# [[Četrtna skupnost Posavje|Posavje]]
||
||
<ol start="10">
<li>[[Četrtna skupnost Rožnik|Rožnik]]</li>
<li>[[Četrtna skupnost Rudnik|Rudnik]]</li>
<li>[[Četrtna skupnost Sostro|Sostro]]</li>
<li>[[Četrtna skupnost Šentvid|Šentvid]]</li>
<li>[[Četrtna skupnost Šiška|Šiška]]</li>
<li>[[Četrtna skupnost Šmarna gora|Šmarna gora]]</li>
<li>[[Četrtna skupnost Trnovo|Trnovo]]</li>
<li>[[Četrtna skupnost Vič|Vič]]</li>
</ol>
|}
 
Pristojnosti [[Policijska uprava Ljubljana|Policijske uprave Ljubljana]] obsegajo površino 3.807&nbsp;km², kar predstavlja 18,8 % državnega nacionalnega ozemlja.<ref name="Police">{{navedi splet|url=http://www.policija.si/index.php/policijske-uprave/pu-ljubljana |title=PU Ljubljana |accessdate=29. avgust 2010}}</ref> Sestavlja jo 17 policijskih postaj, ki so v začetku leta 2008 skupaj zaposlovale 1.499 delavcev, od tega 1.310 policistov ter 189 drugih delavcev policije.<ref name="Police"/> S približno 41.000 kaznivih dejanj v letu 2008<ref>[http://www.policija.si/images/stories/PULJ/PDF/Statistika/LetnoPorocilo2008.pdf Poročilo o delu Policijske uprave Ljubljana za leto 2008]</ref> ima Ljubljana ugled varnega in mirnega področja.<ref name="securite">{{navedi splet |url=http://www.var.fr/dispatch.do?sectionId=site/page_d_accueil_10772717277503/le_var_10772717703904/les_varois_dans_le_monde_1191224486801284/conseils___bons_plans_1191224797342285/slov_nie_1191225455611299&showSection=site/page_d_accueil_10772717277503/le_var_10772717703904/les_varois_dans_le_monde_1191224486801284/conseils___bons_plans_1191224797342285/slov_nie_1191225455611299 |title=LES VAROIS DANS LE MONDE: Slovénie
|accessdate=2008-07-31 |language=fr}}</ref>
{{Geografski položaj
|Center = [[Četrtna skupnost Center|Center]]
|Sever = [[Četrtna skupnost Črnuče|Črnuče]]; </br>[[Četrtna skupnost Bežigrad|Bežigrad]]
|Severovzhod = [[Četrtna skupnost Jarše|Jarše]]; </br>[[Savsko naselje]]
|Vzhod = [[Četrtna skupnost Moste|Moste]]; [[Četrtna skupnost Polje|Polje]]; </br>[[Štepanjsko naselje]]; [[Četrtna skupnost Sostro|Sostro]]
|Jugovzhod = [[Četrtna skupnost Golovec|Golovec]] , ''hrib [[Golovec]] ''
|Jug =[[Četrtna skupnost Trnovo|Trnovo]] ; [[Četrtna skupnost Rudnik|Rudnik]]
|Jugozahod = [[Četrtna skupnost Vič|Vič]]
|Zahod = [[Četrtna skupnost Rožnik|Rožnik]], ''hrib [[Rožnik]] ''
|Severozahod = [[Četrtna skupnost Šentvid|Šentvid]]; ''gora [[Šmarna gora]]''; </br>[[Četrtna skupnost Dravlje|Dravlje]]; [[Četrtna skupnost Šiška|Šiška]]
}}
 
== Gospodarstvo ==
[[Slika:Ljubljana (8898091333).jpg|thumb|Turizem je ena od gospodarskih sektorjev prisotnih v mestu. Na sliki je [[Grand Hotel Union]].]]
[[Slika:Ljubljana-Rudnik.jpg|thumb|Velik delež gospodarstva obsega tudi trgovska dejavnost. Na sliki je nakupovalno središče v Rudniku]]
 
Leta 1981 je ljubljanski [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca znašal 260 % jugoslovanskega povprečja.<ref>{{navedi knjigo | title=Atlas svijeta: Novi pogled na Zemlju | year=1984 | edition=3rd | publisher=Sveučilišna naklada Liber | location=Zagreb | language=hr | editor1-first=Radovan | editor1-last=Radovinović | editor2-first=Ivan | editor2-last=Bertić}}</ref> Ljubljana proizvede približno 25 % slovenskega BDP-ja.<ref name="InfoIntro">{{navedi splet |url = http://www.ljubljana.si/en/about-ljubljana/|title = Introducing Ljubljana|accessdate = 31. oktober 2009}}</ref> Leta 2003 je bila stopnja aktivnega delovnega prebivalstva 62 %; od tega je bilo 64 % zaposlenih v zasebnem in 36 % v javnem sektorju.<ref name="InfoIntro"/> Januarja 2007 je stopnja brezposelnosti znašala 6,5 % (v primerjavi s 7,7 % leto prej in v primerjavi z nacionalnim povprečjem 8,7 %).<ref name="Chomage Ljubljana">{{navedi splet |url=http://www.ess.gov.si/eng/UnemplTrends/RegUnemplRO99.htm |title=Registered unemployment rates (%) by regional offices in 2006 and 2007 {{ikona en}} |accessdate=31. julij 2008}}</ref>
 
Industrija, zlasti [[farmacija|farmacevtska]], [[petrokemija|petrokemična]] in [[živilska industrija]], ostaja najbolj pomembna gospodarska dejavnost. Druga področja vključujejo bančništvo, finance, promet, gradbeništvo, obrti, storitvene dejavnosti in turizem. Javni sektor zagotavlja delo na področju izobraževanja, kulture, zdravstva in lokalne uprave.<ref name="InfoIntro"/> Zlasti v zadnjih 2 desetletjih je pomembna panoga [[trgovina]].
 
Na [[Ljubljanska borza|Ljubljanski borzi]], ki je od leta 2008 v lasti [[Dunajska borza|Dunajske borze]],<ref name="Bourse Vienne">{{navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/en/inside.cp2?uid=DCC97754-19B6-64BF-BC26-9760B7F88908&linkid=news&cid=ED4C6575-3589-840B-A072-1B6760015E2E |title=Austrians Buy Ljubljana Stock Exchange {{ikona en}}|accessdate=31. julij 2008}}</ref> kotirajo zlasti večja slovenska podjetja. Nekatera od teh imajo sedež v glavnem mestu; na primer trgovska veriga [[Mercator]], naftne družbe [[Petrol]] in telekomunikacijski ponudnik [[Telekom Slovenije]].<ref name="Bourse Ljubljana">{{navedi splet |url=http://www.ljse.si/cgi-bin/jve.cgi?doc=%208373&sid=qaKUUjazRohwRuAP |title=Ljubljanska borza d.d. |accessdate=31. julij 2008}}</ref> V mestu deluje več kot 15.000 podjetij, večina od njih v [[tercialni sektor|terciarnem sektorju]].<ref name="Tertiaire Ljubljana">{{navedi splet |url=http://www.wieninternational.at/en/node/4997 |title=Ljubljana: economic center of Slovenia |accessdate=31. julij 2008}}</ref>
 
Stanovanja v Ljubljani so med dražjimi v Evropi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/bodo-cene-nepremicnin-se-padale/220416|title=RTVSLO: Bodo cene nepremičnin še padale?|accessdate=4. september 2010}}</ref>
 
== Izobraževanje in znanost ==
[[Slika:Deželni dvorec (5).jpg|thumb|right|Sedež univerze]]
 
Študentje predstavljajo sedmino celotne ljubljanske populacije, kar mestu daje mladosten karakter.<ref name="Université Ljubljana">{{navedi splet |url=http://www.uni-lj.si/en/about_university_of_ljubljana/ul_history.aspx |title=UL history |accessdate=31. julij 2008}}</ref> [[Univerza v Ljubljani]], največja slovenska in edina ljubljanska univerza, je bila ustanovljena leta 1919.<ref name="Histo5">{{navedi splet |url = http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/20-stoletje/|title = Nemirno 20. stoletje|accessdate = 29. avgust 2010}}</ref> Sestavlja jo 23 [[fakulteta|fakultet]] in 3 [[akademija (šola)|akademije]], ki (med drugim) ponujajo študij medicine, aplikativnih znanosti, filozofije, prava in uprave v slovenskem jeziku.<ref name="Université Ljubljana II">{{navedi splet |url=http://www.uni-lj.si/en/about_university_of_ljubljana/statues_of_ul.aspx |title=Statutes of UL |accessdate=31. julij 2008}}</ref> Ima približno 64.000 študentov in okoli 4.000 zaposlenih. [[Narodna in univerzitetna knjižnica]] je imela v letu 2004 skupno 1.169.090 knjig.<ref name="InNumbers">{{navedi splet|url = http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/ljubljana-v-stevilkah/|title = Ljubljana v številkah|accessdate = 30. avgust 2010}}</ref> V letu 2006 je 55 [[osnovna šola|osnovnih šol]] obiskovalo skoraj 21.000 učencev, medtem ko se je na 32 [[srednja šola|srednješolskih ustanovah]] izobraževalo 25.797 dijakov.<ref name="InNumbers"/> 3. teden v maju je na Slovenski cesti [[Maturantska parada]].
 
V Ljubljani ima sedež tudi več nacionalnih raziskovalnih ustanov, med njimi [[Inštitut "Jožef Stefan"]], [[Kemijski inštitut]] in [[Nacionalni inštitut za biologijo]].
 
== Zdravstvo ==
[[Univerzitetni klinični center Ljubljana]], osrednja slovenska zdravstvena ustanova, pod različnimi imeni deluje že od leta 1786, ko je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] podpisal odlok o ustanovitvi ''Civilne bolnice v Ljubljani''<ref>{{navedi splet|url=http://www4.kclj.si/index.php?m=2&s=0&id=35&d=0|title=Univerzitetni klinični center Ljubljana - Kratka zgodovina|accessdate=19. september 2010}}</ref> in letno sprejme prek 100.000 bolnikov.<ref>{{navedi splet|url=http://www4.kclj.si/index.php?m=2&s=0&id=191&d=0|title=Univerzitetni klinični center Ljubljana - Ključni podatki o UKC (2009)|accessdate=19. september 2010}}</ref>
 
[[Onkološki inštitut Ljubljana|Onkološki inštitut]], ustanovljen leta 1937,<ref>{{navedi splet|url=http://www.onko-i.si/onkoloski_institut/zgodovina/index.html|title=Onkološki inštitut - Zgodovina|accessdate=19. september 2010}}</ref> je eden boljših centrov za [[onkologija|onkologijo]] v srednji Evropi in eden prvih, ki je združil zdravljenje z raziskovanjem in pedagoško dejavnostjo na področju onkologije.<ref>{{navedi splet|url=http://www.onko-i.si/onkoloski_institut/vizija_in_cilji/index.html|title=Onkološki inštitut - Vizija in cilji|accessdate=19. september 2010}}</ref>
 
[[Zdravstveni dom Ljubljana]], razdeljen na 7 enot, opravlja osnovno zdravstveno dejavnost in s svojimi službami zagotavlja zlasti preventivne zdravstvene preglede ter zdravljenje lažje poškodovanih ali bolnih. V manjšem obsegu zagotavlja tudi specialistično ambulantno dejavnost.<ref>{{navedi splet|url=http://www.zd-lj.si/zdlj/index.php?option=com_content&view=article&id=359&Itemid=368|title=Dejavnosti Zdravstvenega doma Ljubljana|accessdate=19. september 2010}}</ref>
 
== Kultura ==
:{{Glavni|Pregled kulturnih ustanov v Ljubljani}}
 
[[Slika:Narodna galerija v Ljubljani.JPG|thumb|right|Pročelje Narodne galerije]]
[[Slika:Metelkova mesto6.jpg|thumb|right|Alternativna scena na Metelkovi]]
;
 
V Ljubljani deluje 15 [[muzej]]ev, 41 [[galerija|galerij]], 11 [[gledališče|gledališč]] ter 4 profesionalni [[orkester|orkestri]]<ref name="InNumbers"/> in več [[kino]]dvoran. Med muzeji imajo izjemne zbirke N[[Narodni muzej Slovenije|arodni]], P[[Prirodoslovni muzej Slovenije|rirodoslovni]], E[[Slovenski etnografski muzej|tnografski, Muzej]] novejše zgodovine in železniški. Številne razstave ima Muzej za arhitekturo in oblikovanje.<ref name="Pointinteret">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/znamenitosti/ |title=Znamenitosti |accessdate=4. september 2010}}</ref> Med galerijami izstopata Narodna in Moderna, svojo zbirko ima Muzej sodobne umetnosti v muzejskem kareju Metelkova. [[Bolšji sejem]] je vsako nedeljo v starem mestnem jedru.<ref name="Pointinteret"/> Leta 2006 so muzeji privabili 264.470, galerije 403.890 in gledališča 396.440 obiskovalcev.<ref name="InNumbers"/>
 
Vsako leto se v Ljubljani zvrsti več kot 10.000 kulturnih dogodkov, med temi je 10 mednarodnih festivalov za gledališče, glasbo (npr. [[Ljubljanski poletni festival]] in [[Trnfest]]) in umetnost nasploh.<ref name="InfoIntro"/> Ljubljana, v središču različnih slovenskih vinorodnih dežel, je znana kot "mesto vina in vinske trte", ki so jih na pobočju grajskega hriba posadili že Emonci.<ref name="InfoIntro"/> Teden knjige (začenja se na [[svetovni dan knjige]]) vključuje prireditve in prodajo knjig na [[Kongresni trg, Ljubljana|Kongresnem trgu]]. Na predvečer [[praznik dela|praznika dela]] je na ljubljanskem Rožniku praznovanje s kresom.
 
[[Slovenska filharmonija]], ki je osrednja glasbena ustanova v Ljubljani in v Sloveniji, prireja koncerte [[klasična glasba|klasične glasbe]] domačih in tujih izvajalcev, veliko časa pa posveča tudi mladim izvajalcem z raznih [[glasbena šola|glasbenih šol]]. Ustanovljena je bila že leta 1701 v okviru [[Academia operosorum Labacensis|Akademije Operosorum]] in spada med najstarejše tovrstne ustanove v Sloveniji in v Evropi<ref>{{navedi splet | title = Zgodovina slovenske filharmonije | url = http://www.filharmonija.si/index/Slovensko/Zgodovina/1947/}}</ref>.
 
[[Narodna galerija Slovenije|Narodna]] (ustanovljena leta 1918<ref name="Histo5"/>) in [[Moderna galerija Ljubljana|Moderna galerija]] razstavljata dela najvplivnejših [[Seznam slovenskih slikarjev|slovenskih slikarjev]]. V [[AKC Metelkova mesto]], ki ima svoje prostore v obnovljeni bivši avstro-ogrski vojašnici na [[Metelkova ulica, Ljubljana|Metelkovi ulici]], je središče umetniškega alternativnega dela. Ta živahna ulica ima številne klube in koncertne prostore, kjer igrajo različne zvrsti glasbe, predvsem [[alternativni rock]].<ref name="Metelkova">{{navedi splet |url=http://www.metelkovamesto.org/?mode=static&id=19 |title=O Metelkovi |accessdate=4. september 2010}}</ref> Podoben kulturni center se nahaja v nekdanji [[Rog (tovarna)|tovarni Rog]]. Leta 1980 je Ljubljana postala središče gibanja ''[[Neue Slowenische Kunst]]'', ki jo med drugim Sestavlja glasbena skupina [[Laibach]] in slikarji kolektiva [[IRWIN]].
 
== Mediji ==
;Časopisi
V Ljubljani izhaja več splošno-informativnih časopisov,<ref>{{cite web| title = Slovenia Newspapers - Slovenia Newspaper & News Media Guide | url = http://www.listenlive.eu/slovenia.html | accessdate = 19. september 2010 | language=en}}</ref> kot je ''[[Delo]]'',<ref>{{navedi splet| title = Spletno Delo | url = http://www.delo.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]'',<ref>{{navedi splet| title = Dnevnik | url = http://www.dnevnik.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> ''[[Slovenia Times]]''<ref>{{navedi splet| title = Slovenia Times | url = http://www.sloveniatimes.com/ | accessdate = 19. september 2010 | language=en}}</ref> in brezplačnik ''[[Žurnal24]]'',<ref>{{navedi splet| title = Žurnal24 | url = http://www.zurnal24.si/cms/home/index.html | accessdate = 19. september 2010}}</ref>, finančni kot so ''[[Finance]]'',<ref>{{navedi splet| title = Finance | url = http://www.finance.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> ''[[Podjetnik]]''<ref>{{navedi splet| title = Podjetnik | url = http://www.ekipa.org/?cc=1 | accessdate = 19. september 2010}}</ref> in ''[[Economist]]''<ref>{{navedi splet| title = Economist.com | url = http://www.economist.com/countries/slovenia/ | accessdate = 19. september 2010 | language=en}}</ref>, športni - ''[[Ekipa (časopis)|Ekipa]]'' ter verski ''[[Družina (časopis)|Družina]]''<ref>{{navedi splet| title = Družina | url = http://www.druzina.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref>.
 
Brezimni uporabnik