Redakcija: 23:20, 12. marec 2013 uredi Addbot (pogovor \| prispevki) Boti 130.396 urejanj m Bot: Migracija 2 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q4843854 ← Starejše urejanje		Redakcija: 10:44, 5. januar 2016 uredi razveljavi XJaM (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 123.627 urejanj m m/dp/pnp/slog Novejše urejanje →
Vrstica 1: Pri [[jedrska reakcija\|jederski reakciji]] usmerimo vzporeden curek izstrelkov na [[tarča\|tarčo]] z začetnimi [[atomsko jedro\|jedri]] (npr. jedra [[vodik\|vodika]] ali [[devterij\|devterija]]). Navadno je to ploščica ali ploska posodica s plinom, na katero pravokotno pada curek izstrelkov. Vsak izstrelek, ki gre skozi tarčo ne sodeluje z jedri v tarči. Nekateri odletijo skozi tarčo naravnost naprej. Tisti, ki pa z jedrom interegirajo, se na jedrih sipljejo in odletijo iz tarče pod različnimi koti. Zanima nas, kakšna je [[porazdelitev]] števila delcev, ki odletijo iz tarče, po kotu <math>\theta</math> glede na smer vpadnega curka. Prešteti moramo del sipanih [[elektron\|elektronov]] ali oddanih delcev <math>dN\mathrm{d} N(\theta)</math> v določenem času <math>t</math>, ki jih zajame merilnik pod kotom <math>\theta</math>. Merjenje ponovimo pri drugih kotih <math>\theta</math> in dobimo porazdelitev po kotu <math>\theta</math>. Poznamo tudi številsko gostoto vpadnih delcev <math>j_0</math>. Količino, ki povezuje število sipanih delcev v delček [[prostorski kot\|prostorskega kota]] <math>\mathrm{d} \Omega</math> in vpadlo [[številska gostota\|številsko gostoto]] delcev, vpeljemo kot diferencialni sipalni presek <math>{\mathrm{d} \sigma\over \mathrm{d} \Omega}</math>. Velja: ~~Velja:~~ :<math>dN(\theta)=j_0\left({d\sigma\over d\Omega}\right)d\Omega.</math>▼ <math>d\Omega</math> je prostorski kot, pod katerim vidimo iz tarče vstopno odprtino [[detektor\|detektorja]]. Z integracijo diferencialnega sipalnega preseka po celotnem prostroskem kotu dobimo t.i. totalni sipalni presek:▼ :<math>\sigma_T=\int{d\sigma\over d\Omega}d\Omega.</math>▼ Medtem, ko se je diferencialni sipani presek nanašal le na delček prostorksega kota, totalni sipalni presek zadeva celoten prostorski kot.▼ ▲: <math>dN \mathrm{d} N(\theta)=j_0\left({\mathrm{d} \sigma\over \mathrm{d} \Omega}\right) \mathrm{d} \Omega \!\, . </math> ▲<math>\mathrm{d} \Omega</math> je prostorski kot, pod katerim vidimo iz tarče vstopno odprtino [[detektor~~\|detektorja~~]]ja. Z integracijo diferencialnega sipalnega preseka po celotnem prostroskem kotu dobimo t.i. totalni sipalni presek: ▲: <math> \sigma_T=\int{\mathrm{d} \sigma\over \mathrm{d} \Omega} \mathrm{d} \Omega \!\, . </math> ▲Medtem, ko se je diferencialni sipani presek nanašal le na delček prostorksega kota, totalni sipalni presek zadeva celoten prostorski kot. == Glej tudi == [[Jedrska fizika]] [[~~Sipanje~~jedrska (fizika)]] * [[sipanje]] * [[Rutherfordovo sipanje]] [[Kategorija:Fizika]]

Sipalni presek: Razlika med redakcijama