Temna snov: Razlika med redakcijama

[[Jan Hendrik Oort]] je leta 1932 prvi podal dokaz in povzel obstoj temne snovi.<ref>{{navedi splet |title= The Hidden Lives of Galaxies: Hidden Mass|work= Imagine the Universe!|url= http://imagine.gsfc.nasa.gov/docs/teachers/galaxies/imagine/hidden_mass.html|publisher= [[NASA]]/[[GSFC]]|date= |accessdate= |language= en}}</ref> Raziskoval je gibanje zvezd v krajevni galaktični okolici in odkril, da mora biti mase v galaktični ravnini več kot pa se jo lahko vidi. Kasneje so njegovo merjenje določili za bistveno napačno.<ref>{{sktxt|Kuijken|Gilmore|1989}}.</ref> [[Fritz Zwicky]] je leta 1933 med raziskovanjem [[jata galaksij|jat galaksij]] prišel do podobnega sklepa.<ref>{{sktxt|Zwicky|1933}}</ref><ref>{{sktxt|Zwicky|1937}}</ref> Na podlagi števila galaksij in njihovega sija je ocenil količino [[masa|mase]] v jati galaksij [[Jata v Berenkinih kodrih|v Berenkinih kodrih]]. Z drugim postopkom, kjer je izmeril gibanje galaksij na obrobju jate in uporabil [[virialni izrek]], je pokazal, da v jati obstaja približno 400-krat več snovi, kot je bilo vidne. Gravitacija vidnih galaksij v jati bi bila mnogo prešibka za tako hitre tirnice, zato je bil potreben dodaten prispevek. To je znano kot ''problem manjkajoče mase''. Na podlagi teh zaključkov je predlagal, da mora obstajati neka nevidna oblika snovi, ki je še nismo zaznali, in ki bi zagotovila dovolj mase, da bi jato držala skupaj. Njegove ocene se razlikujejo za več kot magnitudo. Če bi se za toliko zmotil v drugo smer, bi moral pojasniti nasprotno - zakaj obstaja prevečveč vidne snovi, relativnokot pa je pričakovati na gravitacijskaosnovi meritev opazovanjetežnosti, tako da bi njegova opazovanja nakazovala kot vzrok [[temna energija|temno energijo]] in ne temne snovi.

Tako se je začelo iskanje tega vira dodatne gravitacije. Danes ocenjujejo, da je [[gostota]] Vesoljavesolja brez temne snovi približno en [[vodik]]ov [[atom]] na [[kubični meter]] praznega [[prostor]]a. To pomeni, da je le 12 % vse snovi opazljive. Dodatnih 15 % prispevajo fotoni kozmičnega [[prasevanje|prasevanja]], še 10 % mase pa je v obliki nevtrinov. Temna snov tako predstavlja 63 % vse mase v Vesolju.

V splošnem obstajatanaj bi obstajali dve vrsti temne snovi:

* [[barion]]ska (vsa »običajna snov« v obliki [[proton|protonov]] in [[nevtron|nevtronov]]) temna snov, ki pa se nahaja v takšni obliki, da je ne moremo enostavno zaznati, ker oddaja premalo sevanja. Primer barionske temne snovi so objekti [[MACHO]] (masivni kompaktnihkompaktni objekti v halojih galaksij).