Komneni: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
vladanje |
Kasnejša zgodovina |
||
Vrstica 1:
[[Slika:Alexius I.jpg|thumb|200px|[[Aleksej I. Komnen]]]]▼
'''Komneni''' ([[Grščina|grško]] {{jezik-el2| Κομνηνοί}} [Komnini]) so bili [[Grki|grška]] vladarska [[Dinastija|dinastija]], ki je, s krajšo prekinitvijo, vladala v [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskem cesarstvu]] od leta 1057 do 1185. <ref>Opća enciklopedija, str. 472.</ref> Ena od vej Komnenov, Megalokomnenoi (Veliki Komneni), je od leta 1204 do 1461 vladala v [[Trapezundsko cesarstvo|Trapezundskem cesarstvu]].<ref>Opća i nacionalna enciklopedija, str 99.</ref>
Vrstica 14 ⟶ 16:
==Komneni kot cesarji==
▲[[Slika:Alexius I.jpg|thumb|200px|Aleksej I. Komnen]]
Pod Aleksejem I. in njegovimi nasledniki je bilo Bizantinsko cesarstvo dokaj uspešno in stabilno. Aleksej je cesarsko rezidenco preselil v konstantinopelsko četrt Blaherne in ponovno osvojil veli del [[Anatolija|Anatolije]], ki so jo tik pred njegovim prihodom na prestol zasedli [[Seldžuki]]. V [[Prva križarska vojna|prvi križarski vojni]], katere cilj je bil osvoboditev [[Jeruzalem]]a, je doživel prehod [[Križarji|križarjev]] preko svojega ozemlja. Po vojni so na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]] nastale nove [[križarske države]], s katerimi so imeli Komneni vzajemne stike. Njeni člani so se vzajemno poročali z vladajočimi družinami [[Kneževina Antiohija|Kneževine Antiohije]] in [[Jeruzalemsko kraljestvo|Jeruzalemskega kraljestva]]. Teodora Komnena, nečakinja [[Manuel I. Komnen|Manuela I. Komnena]] je bila poročena z [[Balduin III. Jeruzalemski|Balduinom III. Jeruzalemskim]], njegova pranečakinja Marija pa z [[Amalrik Jeruzalemski|Amalrikom Jeruzalemskim]].
Vrstica 21:
Komnenska dinastija se je v tem času razcepila v več vej. Ker v Bizantinskem cesarstvu nasledstvo ni bilo regulirano z zakonom, ampak je bilo odvisno od osebne moči in želja predhodnika, se je v Komnenski dinastiji po nekaj generacijah pojavilo več sorodnikov, ki so si lastili pravice do nasledstva. Po vladavini Manuela I. so se začele zarote in nasilni prevzemi oblasti. [[Aleksej II. Komnen|Aleksej II.]], ki je prvi nasledil prestol kot mladoletnik, je vladal samo tri leta (1180–1183), njegov naslednik [[Andronik I. Komnen|Andronik I.]] samo dve (1183–1185), potem pa ga je strmoglavila in oblast prevzela družina Angel na čelu z [[Izak II. Angel|Izakom II.]]. Izaka II. je strmoglavil in oslepil njegov brat [[Aleksej III. Angel|Aleksej III.]], katerega je med [[Četrta križarska vojna|četrto križarsko vojno]] leta 1204 odstavil sorodnik družine Komnen [[Aleksej Dukas |Aleksej Dukas]].
==Kasnejša zgodovina==
Nekaj tednov pred padcem Konstantinopla leta 1204 je ena veja Komnenov pobegnila v svojo domovino Paflagonijo in ob vzhodnem [[Črno morje|Črnem morju]] in vznožju Pontskih Alp ustanovila [[Trapezundsko cesarstvo]]. Njegov prvi vladar je bil Aleksej I., vnuk cesarja Andronika I. Komnena.<ref>A.A. Vasiliev. ''The Foundation of the Empire of Trebizond (1204-1222)''. Speculum '''11''' (1936): 3-37.</ref> Cesarji, znani kot Veliki Komneni (''Megaloi Komnenoi''), so vladali več kot 250 let do leta 1461, ko je Davida Komnena porazil in usmrtil osmanski sultan [[Mehmed II. Osvajalec|Mehmed II.]].<ref>Ruth Macrides. ''What's in the name 'Megas Komnenos'?'' Archeion Pontou '''35''' (1979): 236-245.</ref> Mehmed je preko Ivana Celepesa (Çelebija) Komnena zahteval nasledstvo Komnenske dinastije. Trapezundska veja Komnenov je po enem od prednikov, plemiču, generalu in ministru Ivanu Aksuhu, prevzela tudi priimek Aksuh. Princesa trapezundske veje Komnenske dinastije naj bi bila mati [[Osmansko cesarstvo|osmanskega]] princa Jahja (rojen 1585), ki je prestopil v [[Krščanska vera|krščansko vero]] in se velik del življenja poskušal dokopati do osmanskega prestola.
Druga veja Komnenov je pod Mihaelom I. Komenom Dukasom, pravnukom Alekseja I. Komnena, leta 1204 ustanovila [[Epirski despotat]]. Helena Dukaina iz epirske veje Komnenov se je poročila z atenskim vojvodom Guyem I. de la Rochem in združila komnensko in njegovo družino. Njeni člani za nazadnje postali atenski vojvode.
Eden od članov družine, ki se je tudi imenoval Izak, je leta 1184 ustanovil svoje »cesarstvo« na [[Ciper|Cipru]], ki je živelo do leta 1191, ko je otok med [[Tretja križarska vojna|tretjo križarsko vojno]] prevzel [[Rihard I. Levjesrčni|Rihard I. Angleški]].
Po obnovitvi Bizantinskega cesarstva leta 1261 mu je zavladala družina [[Paleologi|Paleologov]], ki je bila v tesnem sorodstvu s Komneni. Paleologi so vladali do leta 1453, ko so Konstantinopel osvojili osmanski [[Turki]].
Kot zadnjega potomca Komnenske dinastije se pogosto omenja Ivana Komnena Molivda, slavnega osmanskega grškega očenjaka in zdravnika, ki je postal metropolit [[Side, Turčija|Side]] in [[Silistra|Silistre]]. Umrl je leta 1719. Njegove zahteve po trapezundskem prestolu so zelo verjetno izmišljene.
==Sklici==
| |||