Komneni: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
Izvor
Octopus (pogovor | prispevki)
Ustanovitev dinastije
Vrstica 1:
'''Komneni''' ([[Grščina|grško]] {{jezik-el2| Κομνηνοί}} [Komnini]) so bili [[Grki|grška]] vladarska [[Dinastija|dinastija]], ki je, s krajšo prekinitvijo, vladala v [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskem cesarstvu]] od leta 1057 do 1185. <ref>Opća enciklopedija, IV., Zagreb, 1978, str. 472.</ref> Ena od vej Komnenov, Megalokomnenoi (Veliki Komneni), je od leta 1204 do 1461 vladala v [[Trapezundsko cesarstvo|Trapezundskem cesarstvu]].<ref>Opća enciklopedijai unacionalna 20 svezaka, XI.enciklopedija, str 99. Zagreb, 2006. ISBN 953-7224-11-2.</ref>
 
==Izvor==
[[Mihael Psel]] piše, da je družina Komnen izvirala iz vasi Komne v [[Trakija|Trakiji]], katero se istoveti s Komnenskimi polji (Κομνηνῆς λειμῶνας [Komninís leimónas]), ki jih v 14. stoletju omenja [[Ivan VI. Kantakuzen]].<ref name=Kazhdan1>Kazhdan 1991, str. 1143–1144.</ref><ref>Varzos 1984, str. 25.</ref> Prvi znani član rodbine je bil [[Manuel Erotik Komnen]], ki je pridobil obsežne posesti v pokrajini Kastamon v [[Paflagonija|Paflagoniji]], ki so v 11. stoletju postale utrdba družine.<ref name=Kazhdan1/><ref>Varzos 1984, str. 25–26.</ref> Družina se je hitro povezala z močno in prestižno vojaško [[Aristokracija|aristokracijo]] (''dynatoi'') iz [[Mala Azija|Male Azije]], zato so jo kljub temu, da je izvirala iz Trakije, imeli za »vzhodno«.<ref>Varzos 1984, str. 26, opomba 8.</ref>
 
[[Charles du Fresne]], učenjak iz 17. stoletja, je trdil, da so Komneni potomci rimske plemiške družine, ki je sledila [[Konstantin I. Veliki|Konstantinu I.]] v [[Konstantinopel]]. Njegovo rodoslovje Komnenov je očitno mitološko, ker ga ne podpira noben bizantinski vir.<ref name=Varzos5>Varzos 1984, str. 26.</ref> [[Romuni|Romunski]] zgodovinar Georgiu Murnu je leta 1924 trdil, da so bili Komneni romunskega rodu. Sodobni zgodovinarji tudi njegovo trditev zavračajo.<ref name=Varzos5/>
 
Manuel Erotik Komnen je bil oče cesarja [[Izak I. Komnen|Izaka I. Komnena]] (vladal 1057-1059) in preko Izakovega mlajšega brata Ivana Komnena stari oče [[Aleksej I. Komnen|Alekseja I. Komnena]] (vladal 1081-1118).
 
==Ustanovitev dinastije==
Komnensko dinastijo bizantinskih cesarjev je začel [[Izak I. Komnen]], pod [[Mihael VI. Kastriotik|Mihaelom VI. Kastriotikom]] (vladal 1056 – 1057) ''[[stratopedarches]]'' Vzhoda. Izak je leta 1057 proti Mihaelu VI. izvedel državni udar in se razglasil za cesarja. Čeprav je njegova vladavina trajala samo do leta 1059, ko so ga njegovi dvorjani prisilili k odstopu in odhodu v samostan, je izvedel vrsto koristnih reform.
 
Dinastija se je vrnila na oblast leta 1081 z Izakovim nečakom [[Aleksej I. Komnen|Aleksejem I. Komnenom]]. Zgleda, da so do takrat iz cesarstva izginili vsi potomci prejšnjih vladarskih dinastij, tudi pomembnih Sklerov in Argirjev. S porokami v tuje vladarske hiše so se preselili v [[Gruzija|Gruzijo]], [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]], [[Francija|Francijo]], [[Perzija|Perzijo]], [[Italija|Italijo]], [[Nemčija|Nemčijo]], [[Poljska|Poljsko]], [[Bolgarija|Bolgarijo]], [[Ogrska|Ogrsko]] in [[Srbija|Srbijo]], kar je Komnenom zelo olajšalo zasedbo prestola. Komneni so bili v sorodu z [[Dinastija Dukas|Dukasi]], zato se klan pogosto imenuje tudi Komnenodukasi. Več posameznikov ja zato v priimku uporabljalo oba priimka. Aleksej I. Komnen je bil poročen z Ireno Dukaino, pranečakinjo [[Konstantin X. Dukas|Konstantina X. Dukasa]], generala, ki je leta 1059 nasledil Izaka I. Komnena. Iz klana Komnen-Dukas je izviralo več drugih družin, med njimi Paleologi, Angeli, Vataci in Laskarisi. Aleksejeva in Irenina najmlajša hčerka Teodora je s poroko Konstantinom Angelom postala stara mati cesarjev [[Izak II. Angel|Izaka II.]] (vladal 1185-1195 in 1203-1204) in [[Aleksej III. Angel|Alekseja III. Angela]] (vladal 1195-1203).
 
==Sklici==
{{sklici|12}}
 
==Viri==
* Opća enciklopedija, IV., JLZ, Zagreb, 1978.
* Opća i nacionalna enciklopedija u 20 svezaka, XI., Zagreb, 2006. ISBN 953-7224-11-2.
* Alexander Kazhdan, urednik (1991). ''Oxford Dictionary of Byzantium''. Oxford University Press. ISBN 978-0-19-504652-6.