Redakcija: 21:52, 30. maj 2015 uredi Zhuffera (pogovor \| prispevki) 19 urejanj Brez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 13:17, 4. januar 2016 uredi razveljavi XJaM (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 123.627 urejanj m m+/dp/slog Novejše urejanje →
Vrstica 1: '''Navòr''' ali ~~starejši~~(starejša ~~izraz~~izraza '''~~vrtilni~~vrtílni momènt''' in '''rotacíjski momènt''') (oznaka ''M'') je v [[fizika\|fiziki]] [[fizikalna količina\|količina]], ki nastopa pri [[kroženje\|kroženju]] [[točkasto telo\|točkastega telesa]] in [[vrtenje\|vrtenju]] [[togo telo\|togega telesa]]. Enaka je produktu [[sila\|sile]] in razdalje [[premica\|premice]] sile od [[os vrtenja\|osi]]. Matematično je navor [[vektor (matematika)\|vektorska]] količina, ki se jo ~~izračunamo~~izračuna kot [[vektorski produkt]] med ročico '''r''', to je [[krajevni vektor]] od izhodišča v osišču do prijemališča sile, in [[sila\|silo]] '''F''': : <math> \mathbf{M} = \mathbf{r} \times \mathbf{F} \;!\, , </math> Velikost navora je: : <math> M = r' F_{t} = r F \sin \varphi \;!\, ,</math> če je φ [[kot]] med ročico in silo. Vrstica 13 ⟶ 14: [[Izrek o vrtilni količini]] povezuje [[vrtilna količina\|vrtilno količino]] s komponento navora v smeri nepremične osi. Podobno, kot pri [[premo gibanje\|premem gibanju]] velja, da je [[sila]] [[odvod]] [[gibalna količina\|gibalne količine]] po [[čas]]u, velja tudi pri vrtenju, da je navor odvod vrtilne količine po času: : <math> \mathbf{M} = \frac{\mathrm{d} \mathbf{\Gamma}}{dt\mathrm{d} t} \!\, . </math> Enota za navor je [[newton\|N]][[meter\|m]]. Vrstica 19 ⟶ 21: == Merjenje navora == Navor ~~merimo~~se [[meritev\|meri]] podobno kot silo, z deformacijo, npr. s [[tehtnica\|tehtnico]] na [[polžasta vzmet\|polžasto vzmet]] ali s [[torzijska tehtnica\|torzijsko tehtnico]]. == Navor v avtomobilizmu == Pri [[avtomobil]]ih je med tehničnimi podatki o vozilu pogosto podan podatek o navoru. ZaZgled ~~zgled~~je ~~vzemimo~~na ~~navor~~prime ~~npr.~~navor 285 Nm pri 1.950 vrtljajih na minuto. Kaj to praktično pomeni in zakaj so podani še vrtljaji? Navor 285 Nm pomeni, da bi en meter dolga ročica, pritrjena prečno na motorno gred, ustvarjala silo 285 N, kar približno ustreza [[teža\|teži]] [[masa\|mase]] 30 kg. V resnici so ročice na ojnici motorja približno dvajsetkrat manjše, sila pa dvajsetkrat večja. Takole na prste se lahko ~~ocenimo~~oceni, da eksplozija mešanice bencinskih ali dizelskih hlapov potisne bat v valju z enako silo, kot bi bila nanj obešena 600-kilogramska utež.▼ Za razliko od [[elektromotor]]jev, pri katerih je [[navor]] praktično neodvisen od [[frekvenca\|frekvence]], s katero se motor vrti - pri njih bi se prej opisan »poskus« z merjenjem sile na osi motorja lahko tudi res ~~izvedli~~izvedel - pri [[motor z notranjim izgorevanjem\|motorjih z notranjim zgorevanjem]] ni tako, ampak obstaja neko optimalno območje vrtljajev, pri katerih je navor največji. Pri nižjih vrtljajih so eksplozije v valjih preveč poredko, čas, v katerem se motor vrti le zaradi [[vztrajnost]]i, pa predolg, pri višjih pa postane problem dovolj hitro odvajanje zgorelih plinov in dovajanje sveže mešanice (pri še višjih bi ~~seveda~~nastala ~~naleteli na meje~~omejitev mehanske trdnosti gibljivih kovinskih delov). Pri dizelskih motorjih - zgornji podatek je verjetno za enega teh - je optimalno območje pri nekoliko nižjih obratih kot pri bencinskih. Ker je produkt navora in kotne hitrosti [[moč]] motorja ~~''P'' = ''M ω'', lahko iz podane krivulje navora izračunamo tudi krivuljo odvisnosti moči motorja od števila obratov.~~:▼ : <math> P = M \omega \!\, , </math> ▲Navor 285 Nm pomeni, da bi en meter dolga ročica, pritrjena prečno na motorno gred, ustvarjala silo 285 N, kar približno ustreza [[teža\|teži]] [[masa\|mase]] 30 kg. V resnici so ročice na ojnici motorja približno dvajsetkrat manjše, sila pa dvajsetkrat večja. Takole na prste lahko ocenimo, da eksplozija mešanice bencinskih ali dizelskih hlapov potisne bat v valju z enako silo, kot bi bila nanj obešena 600-kilogramska utež. se lahko iz podane krivulje navora izračuna tudi krivuljo odvisnosti moči motorja od števila obratov. ▲Za razliko od [[elektromotor]]jev, pri katerih je [[navor]] praktično neodvisen od [[frekvenca\|frekvence]], s katero se motor vrti - pri njih bi prej opisan »poskus« z merjenjem sile na osi motorja lahko tudi res izvedli - pri [[motor z notranjim izgorevanjem\|motorjih z notranjim zgorevanjem]] ni tako, ampak obstaja neko optimalno območje vrtljajev, pri katerih je navor največji. Pri nižjih vrtljajih so eksplozije v valjih preveč poredko, čas, v katerem se motor vrti le zaradi [[vztrajnost]]i, pa predolg, pri višjih pa postane problem dovolj hitro odvajanje zgorelih plinov in dovajanje sveže mešanice (pri še višjih bi seveda naleteli na meje mehanske trdnosti gibljivih kovinskih delov). Pri dizelskih motorjih - zgornji podatek je verjetno za enega teh - je optimalno območje pri nekoliko nižjih obratih kot pri bencinskih. Ker je produkt navora in kotne hitrosti [[moč]] motorja ''P'' = ''M ω'', lahko iz podane krivulje navora izračunamo tudi krivuljo odvisnosti moči motorja od števila obratov. == Glej tudi == * [[dvojica sil]], * [[Pronyjeva zavora]], * [[prosta precesija]], * [[precesija]]. [[Kategorija:Osnovni fizikalni koncepti]]

Navor: Razlika med redakcijama