Voda: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Opisal sem NASTANEK VODE. |
|||
Vrstica 1:
{|
▲|+<font size="+1">'''Voda'''</font>
|- align="center" colspan="2
|-
!
'''Splošno'''
|-
! colspan="2" | [[Slika:Water-2D-labelled.png|160px|Prikaz molekule vode z merami]]
|-
Vrstica 12:
| Ime
| voda, vodikov(I) oksid, oksidan
|-
| [[Kemijska formula]]
| [[vodik|H]]<sub>2</sub>[[kisik|O]]
|-
| [[Barva|Videz]]
| brezbarvna tekočina, brez vonja in okusa
|-
!
'''Fizikalne lastnosti'''
|-
| [[Molekulska masa]]
| 18,0 g/mol
|-
| [[Tališče]]
| 273,16 K, 0 °C
|-
| [[Vrelišče]]
| 373,16 K, 100 °C
|-
| [[Kritična temperatura]]
| 647 K
|-
| [[Kritični tlak]]
| 22,064 [[Mega|M]][[pascal|Pa]]
|-
| [[Gostota]]
| 1,0·10<sup>3</sup> [[kilogram|kg]]/[[meter|m]]<sup>3</sup>
|-
!
'''Termokemijske lastnosti'''
|-
| [[Standardna tvorbena entalpija|Δ<sub>f</sub>H<sup>0</sup><sub>plin</sub>]]
| -241,83 [[joule|kJ]]/[[mol]]
|-
| Δ<sub>f</sub>H<sup>0</sup><sub>tekoče</sub>
| -285,83 kJ/mol
|-
| Δ<sub>f</sub>H<sup>0</sup><sub>trdno</sub>
| -291,83 kJ/mol
|-
| [[Standardna molska entropija|S<sup>0</sup><sub>plin, 1 bar</sub>]]
| 188,84 J/mol·K
|-
| S<sup>0</sup><sub>tekoče, 1 bar</sub>
| 69,95 J/mol·K
|-
| S<sup>0</sup><sub>trdno</sub>
| 41 J/mol·K
|-
!
'''Tveganje'''
|-
| [[Zaužitje]]
| Potrebna za [[življenje]]; prevelika zaužita količina lahko povzroča glavobol, zmedenost in krče, lahko je usodna pri športnikih
|-
| [[Vdihavanje]]
| Nestrupena. Topna v notranjosti pljuč. Zadušitev v vodi je [[utopitev]].
|-
| [[Koža]]
| Podaljšana potopitev lahko povzroča luščenje.
|-
| [[Oči]]
| Nenevarna.
|-
!
<p>[[podatki anorganskih tabel|Viri]]
</font>
Vrstica 111:
== Biološki pomen vode ==
Biološki pomen vode je odvisen od fizikalnih lastnosti vode. Ker ima voda lastnosti topila, ji to omogoča, da je transportno sredstvo za polarne topljence. Primeri tega so spiranje soli v jezera in morja, transport po [[kri|krvi]] in [[limfa|limfi]] v večceličnih živalih ter odstranjevanje odpadkov [[presnova|presnove]] (kot sta [[amonijak]] in [[sečnina]] v [[seč]]u). [[Kohezija|Kohezijske]] in [[adhezija|adhezijske]] lastnosti vode vplivajo na njeno [[viskoznost]], da je primerno mazivo v bioloških sistemih. Primeri tega so sklepna oz. [[sinovialna tekočina]], [[plevralna tekočina]] in [[sluz]]. Sorazmerno šibke posamezne vodikove vezi omogočajo, da se lahko vodne molekule gibljejo, kar omogoča [[osmoza|osmozo]]. Voda je tudi prozorna, zaradi česar prepušča vidno [[svetloba|svetlobo]] in s tem omogoča [[fotosinteza|fotosintezo]] ter z njo povezane prehranjevalne verige.<ref name="pickering">Pickering, W.R. (2002). ''Biologija: Shematski pregledi''. Ljubljana: [[Tehniška založba Slovenije]], str. 8. ISBN 86-365-0190-3</ref>
Velika [[specifična toplota]] omogoča živim organizmom termostabilnost in manjšo občutljivost na poškodbe zaradi sprememb okolne temperature. Visoka [[izparilna toplota]] pa omogoča živim organizmom močno ohlajanje z relativno majhno izgubo vode; tako se ohlajajo [[sesalci]] z [[znojenje]]m, [[plazilci]] s sopenjem ter [[List (rastlina)|listi]] [[rastline|rastlin]] s [[transpiracija|transpiracijo]]. Zaradi hlapnosti voda lahko kroži preko izhlapevanja, transpiracije in [[padavine|padavin]]. Spreminjanja gostote vode ob zmrzovanju omogoča kroženje vode v velikih vodnih kotanjah in s tem kroženje hranilnih snovi.<ref name=pickering/>
Vrstica 118:
Voda ima veliko vlogo pri presnovi, saj sodeluje neposredno npr. kot [[reagent]], natančneje kot vir vodika za [[redukcija|redukcijo]] pri fotosintezi, ter pri [[hidroliza|hidrolizi]] makromolekul v njihove podenote (npr. pri [[prebava|prebavi]]), in je tudi medij, v katerem potekajo vse biokemične reakcije.<ref name=pickering/>
=== Nastanek vode ===
===== Znanstveniki točnega nastanka vode še ne morajo pojasniti,saj so zaenkrat potrdili le 1 možnost: =====
'''-''Teorija pravi, da naj bi vodo na naš planet prinesli kometi. Ti so pravzaprav gromozanske ledene gore, ki naj bi kmalu po tem, ko se je naš planet ohladil, pristali na Zemlji, led pa naj bi se čez čas stopil in nastali so oceani.'''''
== Opombe in viri ==
| |||