Danes ima park številne sprehajalne poti, cvetlične ureditve, [[fontana|fontane]] in kipe. Glavne točke parka so trije veliki kostanjevi drevoredi in [[Jakopičev drevored]], ki ga je načrtoval Plečnik.
Sam parkPark so nato v prvi, še posebej pa v drugi polovici [[20. stoletje|20. stoletja]] dopolnjevali z različnimi objekti športno-sprostitvene narave. Tako so zgradili [[ribnik]], [[botanični vrt]], [[rastlinjak]], otroško igrišče, [[letno kopališče Ilirija]] (1929), [[Hala Tivoli|športno dvorano Tivoli]] (1965; [[arhitekt]] [[Marjan Božič]]), pokrito kopališče s fitnesom in kegljiščem (1973; arhitekt [[Fedja Košir]]),... Poleg tega se v parku nahajajo še odprta igrišča za tenis, [[košarka|košarko]], kotalkanje in mini golf. Pozneje so dodali še pokrite bazene s fitnesom in kegljiščem.
V parku sta še dva pomembnejša objekta: [[Cekinov grad|Cekinov]] in [[Tivolski grad]].
Leta 2000 je [[Mestna občina Ljubljana]] objavila natečaj za ureditev območja letnega telovadišča Ilirija v parku, a je projekt zamrl.
Skupaj z [[Rožnik]]om in [[Šišenski hrib|Šišenskim hribom]] tvori [[Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib]] s 509 [[hektar|ha]].
