Konstantin IX. Monomah: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
vladanje |
Arhitektura in umetnost, družina |
||
Vrstica 35:
==Vladanje==
[[Slika:Couronne Monomaque - Musée national hongrois.jpg|thumb|left| Tako imenovana ''»Monomahova krona«'', izdelana okoli leta 1042]]
Konstantin nadaljeval čistko, ki sta jo začeli Zoa in Teodora, in z dvora odstranil vse sorodnike Mihaela V..<ref> Finlay, str. 505</ref> Novi cesar je ljubil veseljačenje,<ref>Norwich, str. 308</ref> bil nagnjen k silovitim izbruhom sumov zarote<ref>Finlay, str. 510</ref> in pod močnim vplivom svoje ljubice Marije Skleraine in njene družine.<ref name=Canduci10>Canduci, str. 269</ref> Avgusta 1042 je na njihovo zahtevo razrešil generala [[Jurij Manijak|Jurija Manijaka]] njegovega poveljstva v Italiji. Manijak se je temu uprl in se septembra razglasil za cesarja.<ref>Norwich, str. 310</ref> Svoje čete je premestil na [[Balkan]] in skoraj porazil Konstantinovo vojsko, potem pa je bil ranjen in je na bojnem polju umrl. Kriza leta 1043 se je končala.
Vrstica 42 ⟶ 44:
Konstantin je skladno s pogodbo med kraljem Ivanom Smbatom in Bazilijem II. leta 1045 priključil armensko kraljestvo Ani,<ref> Norwich, str. 340</ref> s čimer je svojo državo izpostavil novim sovražnikom. Leta 1046 so se Bizantinci prvič spopadli s [[Seldžuški Turki|seldžuškimi Turki]].<ref name=Norwich18>Norwich, str. 341</ref> Leta 1048 so se z njimi spopadli v [[Armenija|Armeniji]] in naslednje leto z njimi sklenili premirje.<ref>Finlay, str. 520</ref> Seldžuški vladarji so bili dokaj pripravljeni spoštovati dogovorjeno premirje, njihovi zavezniki [[Turkmeni]] pa so bili manj strpni. Konstantin je začel preganjati tudi armensko [[Pravoslavna cerkev|pravoslavno cerkev]] in jo poskušal prisiliti v zvezo z bizantinsko pravoslavno cerkvijo.<ref name=Norwich18/>
[[Slika:Assault of Tornikios against Constantinople from the Chronicle of John Skylitzes,.jpg|thumb|300px|Tornikijevo obleganje Konstantinopla; Skilicova ''Kronika'' ]]
Svoj cesarski položaj je poskušal zavarovati s favoriziranjem plemstva (''dynatoi'') in dodeljevanjem davčnih imunitet velikin zemljškim eposestnikom in Cerkvi. Zgleda, da je poskušal tudi ponovno uvesti sistem ''pronoia'' (iz grškega ''πρόνοια'', provizija, prihodek), nekakšno fevdalno pogodbo, s katero bi bil del posesti (ali davkov od nje) izvzet iz plačevanja davkov v zameno za prispevek k vzdrževanju vojske.<ref name=Kazhdan4/><ref>Finlay, str. 504</ref> Oboje je postopoma ogrozilo učinkovitost države in prispevalo k razvoju krize, ki je zajela Bizantinsko cesarstvo v drugi polovici 11. stoletja.
Vrstica 50 ⟶ 54:
Njegova vladavina je bila katastrofalna,<ref name=Norwich2/> še posebej ker je oslabila bizantinsko vojsko. Šibka vojska je bila v veliki meri odgovorna za kasnejša [[Seldžuki|turška]] osvajanja v [[Mala Azija|Mali Aziji]], zlasti po katastrofalnem bizantinskem porazu v [[Bitka pri Manzikertu|bitki pri Manzikertu]] leta 1071.
==Arhitektura in umetnost==
Konstantin je bil mecen umetnosti in kniževnosti. Med njegovo vladavino je konstantinopelska univerza razširila svoj pravni in filozofski program. V dvorni literarni krog je vstopil tudi zgodovinar [[Mihael Psel]], ki je v svoji ''Kronografiji'' zapisal zgodovino Konstantinovega vladanja.
Cesar se je takoj po prihodu na prestol leta 1042 lotil obnove [[Bazilika Božjega groba, Jeruzalem|Bazilike Božjega groba]] v [[Jeruzalem]]u, katere velik del sta porušila [[kalif]] [[Al-Hakim bi-Amr Alah]] leta 1009<ref> Finlay, str. 468</ref> in potres leta 1033. Pogodba med Al Hakimovim sinom [[Ali az-Zahir|Ali az-Zahirjem]]in cesarjem [[Roman III. Argir|Romanom III.]] je Konstantinu omogočila financiranje obnove cerkve in drugih krščanskih objektov v [[Sveta dežela|Sveti deželi]],<ref>Ousterhout, Robert (1989). ''Rebuilding the Temple: Constantine Monomachus and the Holy Sepulchre''. Journal of the Society of Architectural Historians '''48''' (1): 66–78. doi:10.2307/990407.</ref> kjer je takrat vladal kalif Ma'ad al-Mustansir Billah. Podatki o obnovah izvirajo iz zapisov kronista [[Križarske vojne|križarskih vojn]] [[Viljem iz Tira|Viljema iz Tira]], medtem ko je takratni grški zgodovinar [[Ivan Skilica]] obovitvena dela pripisal [[Mihael IV. Paflagonec|Mihaelu IV.]].
==Družina==
Konstantin Monomah je bil poročen trikrat:
* z neznano žensko,
* s Heleno Skleraino, hčerko Bazilija Sklera, prapravnukinjo Barda Sklera in nečakinjo cesarja Romana III. in
* cesarico Zoo.
Po smrti druge žene je za svojo priležnico vzel njeno sestrično Marijo Skleraino. Ob smrti januarja 1055 je imel za priležnico neko [[Alani|alansko]] princeso, morda Ireno, hčerko [[Gruzinci|gruzinskega]] princa Dimitrija.<ref>Lynda Garland, Stephen H. Rapp Jr. (2006). 'of Alania'. An Online Encyclopedia of Roman Emperors. Pridobljeno 3. aprila 2011. </ref>
S prvo ženo in starajočo se Zoo ni imel otrok. S Heleno ali Marijo Skleraino je imel hčerko Anastazijo, ki se je leta 1046 poročila s knezom [[Vsevolod I. Kijevski|Vsevolodom I. Kijevskim]]. Konstantinovo družinsko ime Monomah (dobesedno ''tisti, ki se bori sam'') je nasledil njegov kijevski vnuk [[Vladimir II. Monomah]].
==Glej tudi==
| |||