|
[[Image:1868 Lawrence Alma-Tadema - Phidias Showing the Frieze of the Parthenon to his Friends.jpg|thumb|300px|''FidijFidija kaže friz na Partenonu prijateljem'' (1868), Sir Lawrence Alma-Tadema]]
'''FidijFidija''' ali '''Feidias''' (grščina. Φειδίας, ''Feidias''; c. 480-430 pred našim štetjem) je bil grški [[kipar]], [[slikar]] in [[arhitekt]]. Njegov [[kip]] [[Zevsov kip v Olimpiji |Zevsa]] v [[Olimpija, Grčija|Olimpiji]] je bil eden od [[Sedem čudes starega veka| sedmih čudes antičnega sveta]]. FidijFidija je oblikoval tudi kipe boginje [[Atena|Atene]] na [[Atenska akropola|Atenski akropoli]] in sicer ''Atena Partenos'' znotraj [[Partenon]]a in ''Ateno Promahos'', kolosalni bronast kip Atene, ki je stal med njo in [[Propileje|Propilejami]] <ref>Birte Lundgreen, "A Methodological Enquiry: The Great Bronze Athena by Phidias" ''The Journal of Hellenic Studies''</ref>, monumentalen prehod, ki je služil kot vhod na Akropolo v Atenah. FidijFidija je bil sin Harmida iz Aten. <ref>Ne Harmidov, ki so sodelovali v tiraniji v Atenah.</ref> Takrat so verjeli, da so bili njegovi gospodarji Hegiji<ref>ne smemo zamenjevati z Hegijem, neoplatonskim filozofom. </ref> in Hageladi.
[[Plutarh]] <ref>[[Plutarch]]. ''Life of Pericles'', 31.</ref> obravnava Fidijevo prijateljstvo z grškim državnikom [[Periklej]]em in omenja, da so Periklejevi sovražniki njega skušali napasti preko Fidija - ki je bil obtožen kraje zlata namenjenega za kip Atene v Partenonu in bogokletno sebe in Perikleja portretirati na ščitu kipa. Prva ovadba je bila zavržena, vendar je bil FidijFidija poslan v zapor za drugo, kjer je umrl. <ref name=Wood>Woodford, Susan. (1982) ''The Art of Greece and Rome''. Cambridge: Cambridge University Press, p. 52. ISBN 0521298733</ref> Periklejev spremljevalec Aspazij je bil prav tako obtožen brezbožnosti in vodenja neprimerne hiše, vendar pa je bil oproščen obtožb.
FidijFidija je bil pogosto naveden kot glavni pobudnik klasičnega grškega kiparskega oblikovanja. Danes večina kritikov in zgodovinarjev meni, da je eden izmed največjih antičnih grških kiparjev. <ref>[http://www.bartleby.com/65/ph/Phidias.html Phidias]</ref><ref>Bertrand Russell, The History of Western Philosophy, Chapter 10, Protagoras, page 95</ref>
[[Image:Charles Béranger - Replica of The Hémicycle - Walters 3783.jpg|thumb|V tej repliki slike umetnika Charlesa Berangerja, ki se nahaja v Walters Art Museum, je FidijFidija upodobljen v središču avditorija.]]
== Delo ==
Leta 447 pred našim štetjem je znameniti atenski državnik Periklej pri Fidiju naročil več kipov za Atene, v zvezi s praznovanjem grške zmage nad Perzijci v [[Bitka na Maratonskem polju |bitki pri Maratonu]] v [[Grško-perzijske vojne|grško-perzijskih vojn]] (490 pr. n. št.). Periklej je za obnovo in okrasitev Aten in proslavitev te zmage, uporabil nekaj denarja iz [[Atiško-delska pomorska zveza |Atiško-delske pomorske zveze]].
Leta 1958 so arheologi odkrili Fidijevo delavnico v Olimpiji, kjer je FidijFidija hranil zbrano Zevsovo zlato in slonovino. Na lokaciji je bilo še vedno nekaj koškov slonove kosti, kot tudi kalupi in druga oprema za vlivanje in črna glazura skodelice za pitje <ref>[http://www.lgpn.ox.ac.uk/image_archive/vases/v5.html Image of the cup]</ref> z vgraviranim "Pripadam Fidiju". <ref>[http://www.enotes.com/oxford-art-encyclopedia/phidias ''The Oxford Art Dictionary'', ''s.v.'' "Phidias"]</ref>
[[Zlati rez]] je bil predstavljen z grško črko (fi), po Fidiju, ki je dejal, da ga je uvedel. Zlati rez je iracionalno število, ki se približuje 1,6180, ki ima posebne matematične lastnosti. Za [[Zlata spirala|zlato spiralo]] je tudi dejal, da ima estetske vrednote.
== Zgodnja dela ==
{{glavni| Atena Promahos}}
Najzgodnejša Fidijeva dela so bila posvečena spominu na [[Maraton (Grčija)|Maraton]], ki je praznoval grško zmago. V [[Delfi]]h je ustvaril odlično skupino v bronu, vključno s figurama grških bogov [[Apolon]]a in Atene, več atiški junakov in generala Miltijada mlajšega. Na Akropoli v Atenah je FidijFidija izdelal kolosalen bronast kip Atene, ''Atene Promahos'', ki je bil viden že iz morja. Atena je bila boginja modrosti in bojevnikov in zaščitnica Aten. V Pelenah v [[Ahaja (antična regija)|Ahaji]] in v Plateji je FidijFidija izdelal dva druga kipa Atene, kot tudi kip boginje Afrodite iz slonove kosti in zlata za ljudi Elide.
== Zevs iz Olimpije in Atena Partenos ==
== Materiali in teorije ==
{{glavni|Lemnijska Atena}}
FidijFidija se je odlikoval po svojih kipih v bronu in [[krizelefantinska tehnika|krizelefantinskih]] delih (kipi iz zlata in slonovine). V ''Hippias Major'' Platon trdi, da je FidijFidija redko, če sploh kdaj, izdelal dela v marmorju, čeprav so bile mnoge od skulptur v tistih časih iz marmorja. [[Plutarh]] nam pove, da je bil nadzornik za velika dela, ki jih odredil Periklej na Akropoli.
Napisi dokazujejo, da marmorni bloki, namenjeni za pedimente kipov v Partenonu, niso bili vgrajeni v Atenah do leta 434 pred našim štetjem, kar je bilo verjetno po Fidijevi smrti. Zato je mogoče, da je bila večina kiparskega okrasja Partenona delo Fidijeve delavnice, vključno z njegovimi učenci kot sta bila Alkamen in Agorakrit.
Naše dejansko poznavanje Fidijevih del je zelo skromno. Obstaja veliko dostojanstvenih figur v rimskih in drugih muzejih, ki očitno spadajo v isto šolo, a so kopije iz rimske dobe.
Po mnenju geografa Pavzanija (1.28.2), je prvotni bronasti kip Lemnijske Atene ustvaril FidijFidija (c. 450-440 pred našim štetjem) za Atence, ki so živeli na Lemnosu. Adolf Furtwängler meni, da je našel kopijo Fidijevega kipa Lemniske Atene, katere glava se nahaja v Bologni in telo je v Dresdnu. Nekaj Ateninih doprsnih kipov iz 5. stoletja pred našim štetjem so našli v Atenah. Trup Atene v École des Beaux-Arts v Parizu, ki je žal izgubil svojo glavo, nudi idejo, kako so lahko izgledali izvirni kipi.
== Odkritje Fidijeve delavnice ==
| 