Hosios Lukas: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
dopolnjeno
Vrstica 20:
 
== Arhitektura ==
[[Slika:Osiosloukas.JPG|thumb|250px|left|''Katholikon'' (levo) in ''Panagia'' (desno)]]
[[File:20090803 hosiosloukas36.jpg|thumb|200px|Zunanjost]]
[[File:Osios lukas.jpg|thumb|Tloris cerkva]]
Cerkev Marije Božje mati je najstarejša v kompleksu in je edina znana cerkev, za katero z gotovostjo trdijo, da je bila zgrajena v celinski Grčiji v desetem stoletju. <ref>Rosemary Morris. ''Monks and Laymen in Byzantium, 843-1118''. Cambridge University Press, 1995. ISBN 0-521-31950-1. Page 27.</ref> Zgradba centralnega tipa ima obliko paralelograma in je najstarejši primer cerkve v tlorisu grškega križa v državi; njen tloris je podoben cerkvi (danes [[džamija|džamiji]]) ''Fenari Isa Camii '' v [[Carigrad]]u. Zidovi so iz mešanice opeke, kamna in marmorja in prikazujejo neobičajne psevdo-arabske vzorce dekoracije.
 
=== Marijina cerkev ===
Ob tek cerkvi je bila okoli leta 1011-12 dodana večja katedralna cerkev ali ''katholikon''. To je najzgodnejši primer centralne cerkve s kupolo na oktagonu, z osmimi stebri okoli osrednje ladje ([[naos]]). Polkrožna kupola (brez bobna), počiva na štirih trompah, ki omogočajo postopen prehod iz osmerokotne osnove pod kupolo na kvadratno obliko zidov, ki jo nosijo. <ref>Linda Safran. ''Heaven on Earth: Art and the Church in Byzantium''. ISBN 0-271-01670-1. Page 127.</ref> Srednja kocka cerkve je obdana z galerijami in kapelami na vseh štirih straneh.
Najstarejša stavba samostana je bila cerkev sv. Barbare (trenutno posvečena Devici Mariji). Zgrajena je bila leta 946 - 955 let, za denar Tebanskega stratega. Ob [[narteks]]u je nameščena [[grobnica]] svetnika Luke. Med kasnejšimi rekonstrukcijami cerkvene zgradbe je postala del Kathlikona (ob njej njena južna stran).
Do izgradnje nove cerkve je služila kot Katholikon (glavna samostanska cerkev). Tloris je grški križ vrisan v kvadratni zgradbi, z 9 oboki, dodatkom narteksa in svetiščem s tremi [[apsida]]mi in [[oltar]]no steno. Kupola je majhna in na visokih [[pendentiv]]ih. V bobnu kupole je osem dvodelnih oken, okrašenih z marmornimi vstavki s cvetličnimi reliefi. Samo boben krasijo kiparski elementi - gravirani križi, listje in nekakšna arabska dekoracija.
 
Cerkvene [[freska|freske]] so iz XI.-XII. stoletja (v obokanem prehodu k oltarju - Sv. Ignacij, Feofor in Polikarp, v severni polovici loka diakonika sveti Haralampi, Leo Kata Sofronij) in freska iz X. stoletja s podobo Jošua v pogovoru z nadangelom Mihaelom (odkrita med restavratorskimi deli leta 1964). <ref>Chatzidakis M. Byzantine art in Greece, Mosaics — Wall Paintings. Athens, 1997. P. 9</ref> Lik nadangela ni ohranjen, je pa bil opredeljen na podlagi svetopisemskih dogodkov, ki obdajajo sliko. V stebru poleg oltarne pregrade dekorativni [[friz]] obdaja izgubljen lik Jezusa Kristusa.
 
=== Cerkev Sv. Luke (Katholikon) ===
Ob tekstarejši cerkvi je bila okoli leta 1011-12 dodana večja katedralnasamostanska cerkev ali ''katholikon''. To je najzgodnejši primer centralne cerkve s kupolo na oktagonu, z osmimi stebri okoli osrednje ladje ([[naos]]). Polkrožna kupola (brez bobna), počiva na štirih trompah, ki omogočajo postopen prehod iz osmerokotne osnove pod kupolo na kvadratno obliko zidov, ki jo nosijo. <ref>Linda Safran. ''Heaven on Earth: Art and the Church in Byzantium''. ISBN 0-271-01670-1. Page 127.</ref> Srednja kocka cerkve je obdana z galerijami in kapelami na vseh štirih straneh.
 
Kupola cerkve ima premer devet metrov in je nastala pod vplivom [[Armenska arhitektura|armenske arhitekture]]. V bobnu kupole je 16 majhnih oken. [[Prezbiterij]] pokriva manjša kupola. Nižji del notranjih sten templja je prekrit z marmornimi ploščami.
 
Center je še naprej osredji obok naosa, tukaj z veliko kupolo nad trompami. Kraki križa so precej krajši od premera kupole, tisti na vzhodu se pretvori v kupolast obok pred poligonalno apsido. Na zahodu je narteks z galerijo. Mozaiki Katholikona – do nivoja kapitelov marmorna obloga, mozaiki na nivoju svodov. Kupola – Pantokrator, apsida – Marija s detetom na prestolu, kupolasti obok – Pentekost. Mozaiki tromp – narativne scene 4 velikih praznikov. Narteks – ciklus Pasijona. Luneta – Pantokrator, obok – Mati božja, Janez Krsnik in arhangeli. Narativne scene – zlato ozadje, liki splošni, grafizem. Na razpelu je zvita stilizirana linija Kristusovega telesa. Cerkev ima tudi mozaični cesarski portret [[Konstantin I. Veliki|Konstantina]] in Jelene, ki je posvečen odkritju pravega križa. [[Kripta]] je prav tako poslikana s freskami – ciklus Pasijona, razlika od narteksa je v tem, da je tukaj scenografija z realnim ozadjem.
 
Za gradnjo cerkve so uporabili materialne ruševine starodavnega templja Demetre, ki se je nahajal v bližini. Fasada je narejena iz kamna, podnožje iz kvadratne opeke in ima številna okna v obliki dvojnih in trojnih lokov, ločenih s stebri. Fasada je okrašena z reliefi iz marmornih vložkov. V oknu lunet nad glavnim vhodom se nahaja freska »prerokba sv. Luke« (Umre obdan z meniškim bratstvom, nad njim so angeli, pripravljeni, da sprejmejo njegovo dušo, v postelji osem kač simbolizira demone), luneta okna nad stranskimi vrati je tudi bila okrašena s freskami, ki so hudo poškodovane.
 
Struktura vključuje [[krstilnica|krstilnico]], ki se nahaja na zahodu desne stranske ladje in [[zakristija|zakristijo]], ki meji na apsido desno od oltarja.
 
Hosios Loukas je največji od treh samostanov iz srednjega bizantskega obdobja Grčije in se razlikuje se od ostalih dveh, Nea Moni in Dafni, po tem, da je posveč samo enemu in to vojnemu svetniku. Preroštvo sv. Luke o ponovnem osvajanju Krete je izpostavljeno z likom Jošue, ki ga smatrajo za vzor za "verske vojake", na zunanjem zidu cerkve.