|
}}
''Hosios Loukas'' (grško Ὅσιος Λουκᾶς) je zgodovinski utrje [[samostan]], ki se nahaja v bližini mesta [[Distomo]], [[Beocija]], [[Grčija]]. Je eden najpomembnejših spomenikov srednjrveškrsrednjrveške bizantske arhitekture, zaradi česar je bil, skupaj s samostanoma [[Nea Moni, Kios]] in [[Samostan Dafni|Dafni]], leta 1990 vpisan na seznam [[Unescova svetovna dediščina|UNESCO-ve svetovne dediščine]].
== Zgodovina ==
Samostan Hosios Loukas se nahaja na slikoviti lokaciji na pobočju gore [[Helikon (gorovje)|Helikon]]. Ustanovljen je bilabil v začetku 10. stoletja. Ustanovil ga je [[puščavnik]], častiti (grško ''Hosios'') [[Sveti Luka]] (grško ''Lukas''), čigar relikvije od tedaj hranijo v samostanu. Puščavnik (ne evangelist, ampak puščavnik, ki je umrl 7. februarja 953), je bil znan, ker je napovedal, da bo rimski cesar osvojil [[Kreta|Kreto]]. Bilo bi jasno, če se je skliceval na [[Roman I. Lekapen|Romana I.]], cesarja v tistem času. Vendar pa je otok dejansko zavzel [[Nikifor II. Fokas|Nikefor Focas]], za [[Roman II.|Romanom II.]]. Zato menijo, da je bila med njegovo vladavino (959-963), zgrajena samostanska [[cerkev (zgradba)|cerkev]] posvečena ''Theotokas'' (''Panagia'' - grško Παναγία) - [[Marija Božja mati]].
Glavno svetišče samostana je grob sv. Luke Heladskega, ki se je prvotno nahajal na vhodu, kasneje pa so ga postavili na stičišče dveh cerkva. Glavni vir prihodkov samostana (vključno sredstev, potrebnih za gradnjo), so bile omenjene relikvije svetega Luke in ''exuded myron'', neke vrste odišavljena olja, ki je imelo čudežne zdravilne učinke. Romarje so v upanju na čudežno pomoč spodbujali spati ob strani svečenikovega groba, da bi njihovo telo absorbiralo čudežno olje s pomočjo ''inkubacije'' (starogrško ''ritual''). Mozaiki okoli grobnice ne predstavljajo le sv. Luke, ampak tudi [[hegemon]]a Filotea, ki daruje model novozgrajene cerkve, posvečene svetniku.
[[Slika:Osiosloukas.JPG|thumb|250px|''Katholikon'' (levo) in ''Panagia'' (desno)]]
[[File:20090803 hosiosloukas36.jpg|thumb|200px|Zunanjost]]
Cerkev Marije Božje mati je najstarejša v kompleksu in je edina cerkev znana cerkev, za katero z gotovostjo trdijo, da je bila zgrajena v celinski Grčiji, v desetem stoletju. <ref>Rosemary Morris. ''Monks and Laymen in Byzantium, 843-1118''. Cambridge University Press, 1995. ISBN 0-521-31950-1. Page 27.</ref> Zgradba centralnega tipa ima obliko paralelograma in je najstarejši primer cerkve v tlorisu grškega križa v državi; njen tloris je podoben cerkvi (danes [[džamija|džamiji]]) ''Fenari Isa Camii '' v [[Carigrad]]u. Zidovi so iz mešanice opeke, kamna in marmorja in prikazujejo neobičajne psevdo-arabske vzorce dekoracije.
Ob tek cerkvi je bila okoli leta 1011-12 dodana večja katedralna cerkev ali ''katholikon''. To je najzgodnejši primer centralne cerkve s kupolo na oktagonu, z osmimi stebri okoli osrednje ladje ([[naos]]). Polkrožna kupola (brez bobna), počiva na štirih trompah, ki omogočajo postopen prehod iz osmerokotne osnove pod kupolo na kvadratno obliko zidov, ki jo nosijo. <ref>Linda Safran. ''Heaven on Earth: Art and the Church in Byzantium''. ISBN 0-271-01670-1. Page 127.</ref> Srednja kocka cerkve je obdana z galerijami in kapelami na vseh štirih straneh.
Hosios Loukas je največji od treh samostanov iz srednjega bizantskega obdobja Grčije in se razlikuje se od ostalih dveh, Nea Moni in Dafni, po tem, da je posveč samo enemu in to vojnemu svetniku. Preroštvo sv. Luke o ponovnem osvajanju Krete je izpostavljeno z likom Jošue, ki ga smatrajo za vzor za "verske vojake", na zunanjem zidu crkvecerkve.
== Okras ==
[[File:Byzantine fresca from St-Lucas.jpg|thumb|right|200px|Jošua, sin Nunov, freska s pročelja Panagiona, 12. do 13. stoletje.]]
V Katholikonu se nahajajo najbolje ohranjeni [[mozaik]]i iz časa bizantskebizantinske makedonske renesanse. Nekateri od mozaikov manjkajo, kot originalna slika Kristusa Pantokratorja[[Pantokrator]]ja iz kupole ter liki arhangelov[[arhangel]]ov med zgornjimi okni. To pa ne zmanjšuje njihove pomembnosti v oblikovanju [[Bizantinska umetnost|bizantskebizantinske umetnosti]]. Razen [[freska|fresk]] so v cerkvi tudi razkošne rezbarije, pozlate, zidne slike, mozaiki pa tudi redke [[ikona|ikone]], svečniki in oltarni svileni zastori. Samo nekateri od teh predmetov so na svojem izvirnem mestu, ostali so razstavljeni po muzejih. V izvirni obliki "Katholikon" od vseh današnjih cerkev najbolje prikazuje značaj cerkvenega interierja v prvih stoletjih po [[ikonoklazem|ikonoklazmu]]. <ref>''Banister Fletcher's A History of Architecture'' (ed. by Dan Cruickshank). Architectural Press, 1996. ISBN 0-7506-2267-9. Page 310.</ref>
"Katholikon" od vseh današnjih cerkev najbolje prikazuje značaj cerkvenega interijerja v prvih stoletjih po [[ikonoklazem|ikonoklazmu]]. <ref>''Banister Fletcher's A History of Architecture'' (ed. by Dan Cruickshank). Architectural Press, 1996. ISBN 0-7506-2267-9. Page 310.</ref>
<gallery>
|
