Bizantinska umetnost: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
Vrstica 56:
[[Slika:Meister von Mileseva 001.jpg|thumb|left|''Angel iz samostana Mileševo'' v jugozahodni Srbiji, 14. st.]]
 
Tak tip cerkve je tudi [[CerkevStolnica Svetegasvetega Marka, Benetke]] (1063), ki ni bila pod vladavino bizantinskega cesarstva, vendar je bila pod njegovim neposrednim umetniškim vplivom. Ima osnovo grškega križa, kvadratno osnovo in kupolo nad osrednjim kvadratom in nad vsakim krakom križa - lastnosti bizantinske gradnje. Beneške kupole nimajo obroča, temveč so obložene z lesenimi strehami. Notranjost je zelo prostorna in okrašena z mozaiki.
 
[[Slika:St Basils Cathedral-500px.jpg|thumb|250px|''Cerkev Sv. Vasilija Blaženega'' v Moskvi, leto 1561]]
Čeprav je bizantinska umetnost, zaradi svojega dolgega trajanja, navidezno statična in nespremenjena, pa so vseeno opazne nekatere razlike. Tako ima v času [[Dinastija Komnen |komnenske dinastije]] videz [[Romanika|romanike]], umetnosti na Zahodu: horizontalno stremljenje, načelo združevanja relativno neodvisnih delov, ploskovito slikarstvo enostavne kompozicije, ... medtem ko umetnost v dobi [[Dinastija Paleolog |Paleologa]] teži h gradnji v višino, pripovednemu slikarstvu, izražanju občutkov, ... kar spominja na [[Gotika|gotiko]].
 
Pozno bizantinska umetnost je nastajala po prihodu dinastije Paleologov (po 1261) in ustvarila mnoge arhitekturne spomenike predvsem po balkanskih deželah. Predvsem zunanje stene so bile pobarvane in dekorirane, stavbe so postale vitkejše. Stensko slikarstvo je postalo bolj plastično, figure so bolj žive, spremenilo se je tudi ozadje. Zelo pomembni so mozaiki v cerkvi Hora (Kahrie džamija) v Carigradu (1310-1320), cikli fresk v cerkvah Peribleptos in Pantanassa v Mistri (Grčija), samostanih na [[Sveta gora Atos|Atos]]u in v Srbiji.
 
V 13. stoletju, Carigrad pade v roke križarjem, ki ustanovijo [[Latinsko cesarstvo]], kar vodi k bolj intenzivnemu razvoju umetniškega delovanja na obrobju bizantinskega cesarstva, v Makedoniji, Srbiji in Rusiji. V Srbiji nastanejo cerkve ''Raške šole'', v kateri se čuti romanski vpliv, medtem ko je cerkev samostana Gračanica na Kosovu (1315), zaradi svoje višine, spominja na gotsko stavbo. Ima predprostor povezan s osrednjim območjem kvadratnega tlorisa (grški križ), ki je od zunaj poudarjen s štirimi manjšimi kupolami, iz katerih se na sredini boči peta, najvišja in največja - sijajen ritem nižjih in višjih teles, ki skoraj izhajajo iz kvadratne podlage.
 
Ko se je Vzhodna pravoslavna cerkev v celoti razširila na ozemlju današnje Rusije, se je začelo vse bolj graditi iz lesa in tip bizantinske cerkve se je spremenil. Kupola je postala višja, večja in bolj razkošna, poleg tega so se namnožile (uvedli so obliko žarnice zaradi povečanja odpornosti na sneg). Najbolj reprezentativni primer take bizantinske arhitekture je [[cerkev svetega Vasilija blaženega]] v Moskvi (1555 - 1561).
 
 
== Viri ==