Sreča: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 41:
Na [[Tajska|Tajskem]]<ref name="Gray">Gray, R. S., Chamratrithirong, A., Pattaravanich, U. in Prasartkul, P. (2013). Happiness Among Adolescent Students in Thailand: Family and Non-Family Factors. ''Social Indicators Research, 110''(2), 703-719.</ref> so podobno raziskovali vplivne družinske (npr. struktura družine, družinski odnosi) in nedružinske (npr. prijatelji, šola, okolje) faktorje v povezavi s subjektivnim blagostanjem adolescentov. Avtorji so izpostavili premike v sestavi in obliki tajske družine, ki bi lahko vplivali na mladostnike - več ločitev, staranje prebivalstva, selitev mladih odraslih, pojav transnacionalne družine - saj so bili odnosi v družini glede na ugotovitve Jongudomkarn in Camfield (2006) za Tajce najpomembnejši aspekt kvalitete življenja. Rezultati so pokazali, da so bili najsrečnejši otroci z dvema stašema, izkazalo se je nezadovoljstvo nad življenjem v družini brez staršev. Dokazana je bila pomembnost družinskih faktorjev (bolj kot pa nedružinskih) in tudi pomembnost vloge očeta v [[Matrilokalna skupnost|matrilokalni skupnosti]], kakršna je Tajska (najmanj srečni adolescenti so živeli z neporočeno materjo). Samospoštovanje je bilo povezano z ravnjo sreče. Raziskovalci so predlagali longitudinalne študije za raziskave prej omenjenih sprememb družinskih struktur in kvalitativne tehnike za raziskovanje perspektiv staršev in otrok.
===Sreča v službi in šoli===
Sreča je v veliki meri odvisna od pozitivnih izhodov v službi ali [[šola|šoli]]. Če je oseba veliko nagrajevana ali ima dobre ocene je bolj srečna. Tudi je sreča odvisna od sposobnosti osebe za opravljanje dela in šolskih nalog. Neuspeh v šoli in službi je veliki stresor, in zmanjšuje občutek sreče pri neuspešnih osebah. V takih primerih se pa osebe z visoko stopnjo samozavestja lažje izogibajo občutku nesreče ker več zaupajo vase, in verjamejo da bodo, ne-glede na situacijo, prišle do svojih ciljih. <ref name="Flynn">Flynn, D. M., MacLeod, S. (2015). Deterinants of Happiness in Undergraduate University Students. College Student Journal, 49(3). 452-460.</ref>
V univerzitetnem okolju je en izmed najbolj pomembnih dejavnikov kateri vplivajo na srečo možnost zaposlitve po opravljenem študiju. Ta je v ozki zvezi tudi z zagotavljanjem finančne varnosti v [[odraslost|odraslosti]]. Študentje ki bolj skrbijo za svojo finančno prihodnost so tudi bolj nesrečni od tistih kateri sploh ne skrbijo. <ref>Flynn</ref>
=== Sreča in spolnost ===
| |||