Sreča: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 2:
Po filozofski definiciji pa je '''sreča''' stanje popolne zadovoljitve in odsotnost vsakršne želje. Glede pomena sreče v življenju posameznika obstajajo različna, nasprotujoča si mnenja, predvsem zaradi različnih meril in subjektivnega razumevanja, na podlagi česar definiramo srečo.
Od [[Antika|antičnih časov]] naprej so se [[Filozofi|veliki filozofi]], [[umetniki]] in [[Znanstvenik|znanstveniki]] ukvarjali z razlaganjem sreče kot zelo pomembnega pojma za [[človeštvo]]. Ena izmed ideoloških osnov modernih socialnih držav je prepričanje, da so ljudje lahko bolj srečni, če jim zagotovimo boljše življenjske razmere<ref name="Veenhoven>Veenhoven, R. (1994). Is Happiness a Trait?: "Tests of the Theory that a Better Society Does Not Make People Any Happier". Social Indicators Research, 32, 101 – 106</ref>. Zato, ne preseneča da je v [[Deklaracija neodvisnosti ZDA|Deklaraciji neodvisnosti ZDA]] prizadevanje za srečo ena izmed treh neodtujljivih [[Človekove pravice|pravic vseh ljudi]]. V 19. stoletju, je prevladovala [[utilitaristična miselnost]], po kateri je moralna vrednost vseh dogodkov odvisna od stopnje sreče pri največjem številu ljudi, zato [[Jeremy Bentham|Bentham]] trdi, da je najboljša [[družba]] tista, v kateri so njeni prebivalci najsrečnejši.
Vendar se zdi, da je danes približno doseženo soglasje o pomenu sreče. Diener<ref name="Diener">Diener, E., Lucas, R. E., Schimmack, U., in Helliwell, J. (2009). Well-being for public policy. New York: Oxford University Press.</ref> definira srečo kot oceno afektivnega in kognitivnega v življenju posameznika, ki je sestavljena iz splošnega zadovoljstva z življenjem, prisotnosti pozitivnih vplivov in odsotnosti negativnih. Lyubomirsky<ref name="Lyubomirsky">Lyubomirsky, S., Sheldon, M. K., in Schkade, D. (2005). Pursuing Happiness: The Architecture of Sustainable Change. Rewiew of General Psychology, 9(2), 111-131. doi: 10.1037/1089-2680.9.2.111</ref> pa definira srečo kot subjektivno ovrednoteni pojav, ki ga določajo pozitivni in negativni vplivi in zadovoljstvo življenjem<ref name="Garaigordobi"> Garaigordobi, M. (2015). Predictor variables of happiness and its connection with risk and protective factors for health. Frontiers in Psychology, 6, 1176. doi: 10.3389/fpsyg. 2015.0 1176</ref>.
Sreča je opredeljena tudi v [[Slovar slovenskega knjižnega jezika|Slovarju slovenskega knjižnega jezika]], in sicer kot razmeroma "trajno stanje velikega duševnega ugodja"<ref>{{Navedi splet|title = Slovar slovenskega knjižnega jezika - izid poizvedbe.|url = http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=sre%25C4%258Da|website = bos.zrc-sazu.si|accessdate = 2015-12-16}}</ref>.
==Dejavniki za doživljanje sreče==
Vrstica 26:
==== Vpliv [[Dolžniška kriza evroobmočja|finančne krize]] na srečo ====
Obstaja splošno mnenje, da globalne spremembe, kot je finančna kriza, vplivajo na zmanjšanje [[Psihično blagostanje|psihičnega blagostanja]]. Kljub temu rezultati študij Dore Gudmundsdottir<ref name="Gudmundsdottir">Gudmundsdottir, D. G. (2013). The Impact of Economic Crisis on Happiness. Social Indicators Research, 110, 1083–1101. doi: 10.1007/s11205-011-9973-8</ref> z islandske univerze kažejo, da dohodek in [[brezposelnost]] ne napovesta ravni sreče, finančne težave pa imajo takšen vpliv nanjo oz. utrjeno je, da so posamezniki, ki so imeli finančne težave že pred krizo,
Čeprav je [[Islandija|Islandijo]] gospodarski zlom močno prizadel in so ljudje izgubili zaupanje v finančne in [[Ustanova|državne ustanove]], se zdi, da je to manj vplivalo na njihovo samooceno zadovoljstva življenjem, kot bi lahko predvidevali. Ena izmed razlag je lahko, da je velika povezanost med ljudmi zmanjšala negativen vpliv, pa tudi to, da ekonomski dejavniki na psihično počutje ljudi ne vplivajo tako močno, kot menijo [[Ekonomist|ekonomisti]] in [[Politik|politiki]]<ref name="Gudmundsdottir"/>. Seveda pa ne smemo pozabiti, da so ukrepi islandske vlade, ki se je osredotočila na zaščito tistih, ki so bili v najslabšem položaju oziroma so ostali brez službe ali so imeli najnižje dohodke, lahko vplivali na izmerjeno psihično blagostanje.
| |||