Sreča: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 2:
Po filozofski definiciji pa je '''sreča''' stanje popolne zadovoljitve in odsotnost vsakršne želje. Glede pomena sreče v življenju posameznika obstajajo različna nestrinjanja, in to predvsem zaradi različnih meril in subjektivnega razumevanja, na podlagi katerih definiramo srečo.
 
Od [[Antika|antičnih časov]] so se veliki filozofi, umetniki in [[Znanstvenik|znanstveniki]] ukvarjali z razlaganjem sreče kot zelo pomembnega pojma za [[Človeštvo|človeštvo]]človeštvo. Ena med ideoloških osnov modernih socialnih držav je prepričanje, da so ljudje lahko bolj srečni, če jim zagotovimo boljše življenjske razmere<ref name="Veenhoven>Veenhoven, R. (1994). Is Happiness a Trait?: "Tests of the Theory that a Better Society Does Not Make People Any Happier". Social Indicators Research, 32, 101 – 106</ref>. Zato, ne preseneča da je v [[Deklaracija neodvisnosti ZDA|Deklaraciji neodvisnosti ZDA]] prizadevanje za srečo ena izmed treh neodtujljih [[Človekove pravice|pravic vseh ljudi]]. V 19. stoletju, je prevladovala utilitaristična miselnost, po kateri je moralna vrednost vseh dogodkov odvisna od stopnje sreče pri največjem številu ljudi, zato [[Jeremy Bentham|Bentham]] trdi, da je najboljša družba tista, v kateri so njeni prebivalci najsrečnejši.
 
Vendar se zdi, da je danes približno doseženo soglasje o pomenu sreče. Diener<ref name="Diener">Diener, E., Lucas, R. E., Schimmack, U., in Helliwell, J. (2009). Well-being for public policy. New York: Oxford University Press.</ref> definira srečo kot oceno afektivnega in kognitivnega v življenju posameznika, ki je sestavljena iz splošnega zadovoljstva z življenjem, prisotnosti pozitivnih vplivov in odsotnosti negativnih. Lyubomirsky<ref name="Lyubomirsky">Lyubomirsky, S., Sheldon, M. K., in Schkade, D. (2005). Pursuing Happiness: The Architecture of Sustainable Change. Rewiew of General Psychology, 9(2), 111-131. doi: 10.1037/1089-2680.9.2.111</ref> definira srečo kot subjektivno ovrednoteni pojav, ki ga določajo pozitivni in negativni vplivi in zadovoljstvo življenjem<ref name="Garaigordobi"> Garaigordobi, M. (2015). Predictor variables of happiness and its connection with risk and protective factors for health. Frontiers in Psychology, 6, 1176. doi: 10.3389/fpsyg. 2015.0 1176</ref>.