Redakcija: 17:26, 20. december 2015 uredi Granatnojabolko (pogovor \| prispevki) 7 urejanj →‎Vpliv modelnega učenja na otrokov strah do neznanih živali ← Starejše urejanje		Redakcija: 17:27, 20. december 2015 uredi razveljavi Granatnojabolko (pogovor \| prispevki) 7 urejanj →‎Vpliv modelnega učenja na otrokov strah do neznanih živali Oznaka: vizualno urejanje Novejše urejanje →
Vrstica 92: ===Vpliv modelnega učenja na otrokov strah do neznanih živali=== Občutek strahu je v otroštvu včasih zelo intenziven, a v večini primerov izgine prav tako hitro, kot se je pojavil. Toda pri majhnem delu otrok občutek strahu ostane in ovira normalno funkcioniranje. Nekateri so [[Fobija\|fobijam]] in strahovom bolj podvrženi kot drugi, kar je posledica različnih okoljskih in genetskih dejavnikov. Eden izmed takšnih dejavnikov je tudi modelno učenje ali učenje z opazovanjem modela, kar pomeni, da se otroci naučijo strahu do neznane živali tako, da opazujejo nek model, ki v interakciji s to živaljo izraža strah, zato tudi sami v prihodnje do te živali izražajo strah tudi, če jim je nepoznana. Številni avtorji so v različnih študijah raziskovali vpliv modelnega učenja. Reynolds, Field in Askew (2014)<ref name="Reynolds"> Reynolds, G., Field, A. P. in Askew, C. (2014). Effect of vicarious fear learning on children’s heart rate responses and attentional bias for novel animals. Emotion, 14(5), 995-1006.</ref> so poleg že znanih vplivov na vedenjske odzive otrok, poskušali ugotoviti ali obstaja tudi povezava med modelnim učenjem in fiziološkimi odzivi (npr. srčni utrip). Raziskave so se lotili tako, da so otrokom pokazali fotografije treh njim neznanih avstralskih živali, pri čemer je bila ena naključna fotografija prikazana v paru z veselim obrazom, druga v paru z boječim obrazom, tretja pa je bila prikazana samostojno. V primerjavi z živaljo, ki je bila predstavljena sama, se je pri otrocih povišal strah do živali, ki so bile predstavljene skupaj z boječim izrazom na obrazu, znižal pa do živali, ki so bile v paru z veselim obrazom. Obenem je njihov srčni utrip opazno narasel, ko so se približali kletki, v kateri naj bi bila žival, katere fotografijo so videli v paru z boječim obrazom. Omenjena raziskava je torej kot prva vzpostavila povezavo med dražljajem in otrokovim povišanim srčnim utripom kot odgovorom na ta dražljaj. Tudi prejem informacij s strani tretje osebe je eden izmed načinov modelnega učenja. Muris, Van Zwol, Huijding in Mayer <ref name="Muris">Muris, P., van Zwol, L., Huijding, J., in Mayer, B. (2010). Mom told me scary things about this animal: Parents installing fear beliefs in their children via the verbal information pathway. Behaviour Research And Therapy, 48(4), 341-346.</ref> so raziskovali ali se prepričanja o strahu lahko »namestijo« v otroka. Starši so dobili informacije o neznani živali (avstralskem vrečarju), nekateri pozitivne, drugi negativne, tretji pa mešane. Nato so dobili navodilo, naj te informacije prenesejo svojim otrokom s tem, da jim opišejo serijo izmišljenih soočenj s to živaljo. Rezultati so pokazali, da so otroci, ki so prejeli negativne informacije, izrazili znatno povečanje občutka strahu, otroci, ki so prejeli pozitivne informacije, pa znatno zmanjšanje strahu. Vse to kaže, da procesi učenja igrajo pomembno vlogo v oblikovanju otroških strahov. Pri starših, ki so prejeli mešane informacije, je bila pri prenosu strahu odločilna njihova stopnja [[Anksioznost\|anksioznosti]]. Tisti z višjo stopnjo so pripovedovali bolj negativno, tisti z nižjo, bolj pozitivno. Izsledki raziskave so pomembni, ker kažejo, da se s pozitivnimi verbalnimi informacijami s strani staršev lahko zniža otrokov strah, kar je pomembna preventivna strategija.

Strah: Razlika med redakcijama