Ločil bom peno od valov: Razlika med redakcijama

 

== Vsebina ==

 

Pred poroko ji je Ivan predstavil delček poslov, s katerimi se je ukvarjal. Uradno je bil nadzornik na Muri, neuradno pa je premoženje kopičil z izkoriščanjem zlatarjev, s tihotapljenjem in podobnim dejavnostim. Elica in Ivan sta se poročila in preselila v veliko hišo v Soboto, kjer sta imela tudi hišno pomočnico. Elica se je počasi privajala na novo okolje , saj je zdaj morala biti gospa, ki bo v ponos tudi Ivanu. Rodil se jima je sin Julian. Mož se je do nje obnašal vedno bolj ukazovalno, odločno, velikokrat se je o skupnih stvareh odločal, ne da bi jo sploh kaj vprašal. Skrivnostna je bila tudi njegova preteklost, saj so ljudje govorili, da je že bil poročen in da je rad zapeljeval dekleta. To se je potrdilo, ko ji je mati povedala, da jo je obiskala beračica. Trdila je, da je poročena z Ivanom, vendar jo je po letu dni zakona zavrgel, ker mu ni mogla roditi otrok. Zdaj ga je iskala že devet let, kot dokaz pa je s sabo nosila poročne čevlje. Ivan je zaradi te grožnje dal zastražiti hišo v Soboti, nesrečno beračico pa so čez čas našli mrtvo. V Soboti je kot kavarniški pianist dela tudi Simon Lenhardt. Ker ga je njegov tast sovražil, je pri županu dosegel, da so ga vpoklicali v vojsko, kar je pomenilo zanesljivo smrt. Pred odhodom je pripravil v gostilni zadnji koncert, na katerega je lahko prišel kdorkoli. Za gospe prisotnost ni bila primerna, vendar je Elica vseeno šla. Ivan jo je sredi noči nasilno odpeljal domov, od takrat naprej pa je bila zastražena 24 ur na dan.