Sreča: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Avabo (pogovor | prispevki)
AnDe158 (pogovor | prispevki)
Dodano podpoglavje Sreča v zgodnjem mladostništvu in znotraj tega Vpliv družine in prijateljstev na srečo.
Vrstica 16:
===Kateri dogodki nas najbolj osrečujejo?===
Vsak posameznik skozi vse življenje doživlja različne pozitivne izkušnje, ki so lahko čisto vsakdanje in se dogajajo na dnevni ravni, ali pa gre za izredne dogodke, ki se zgodijo redko. Skupno vsem tem pozitivnim izkušnjam pa je, da vse prispevajo k posameznikovi sreči, nekatere bolj, nekatere manj. Študija, ki sta jo izvedla Bhattacharjee in Mogilner (2014)<ref name="Bhattacharjee">Bhattacharhjee A. in Mogilner C. (2014). Happiness from ordinary and extraordinary experiences. ''Journal od Consumer Research'', ''41'' (1), 1-17.</ref>je preučevala, kateri pozitivni dogodki najbolj prispevajo k sreči posameznika. Pozitivne izkušnje sta razdelila v dve skupini: običajne oziroma vsakdanje (torej tiste, ki se pojavljajo pogosto) in nenavadne oziroma nevsakdanje (torej tiste, ki niso značilne in se pojavljajo redko). Udeleženci v raziskavi so morali opisati njihovo vsakdanjo ali pa nevsakdanjo izkušnjo ter oceniti, kako močno jih je ta izkušnja osrečila. Rezultati so pokazali, da so nenavadne izkušnje bolj osrečile mlajšo populacijo, medtem ko pri starejši pomembne razlike med nivojem veselja zaradi običajnega ali nevsakdanjega dogodka ni bilo. Zanimiv je bil tudi rezultat, ki je pokazal, da se je nivo veselja zaradi običajnih izkušenj z leti višal. Psihologi so tako prišli do ugotovitve, da starost vpliva na vrsto izkušnje oziroma dogodka, ki bolj prispeva k posameznikovi sreči. Nevsakdanje izkušnje, ki so bolj redke in se zgodijo izven vsakodnevne rutine, ujamejo posameznikovo pozornost in prispevajo k njegovi sreči v vseh življenjskih obdobjih. Vsakdanje izkušnje pa so glede na rezultate spregledane, ko se zdi posamezniku prihodnost brezmejna, vedno večjega pomena za srečo pa postanejo, ko začnejo ljudje tekom staranja spoznavati, da so jim dnevi šteti.
 
=== Sreča v zgodnjem mladostništvu ===
V finski študiji (Uusitalo-Malmivaara, L., 2014) je raziskovalka skušala ugotoviti, kaj se zgodi s srečo na prehodu med otroštvom in adolescenco - na prehodu na višjo (sekundarno) izobraževalno stopnjo. Sreča je bila definirana kot sinonim za [[Subjective well-being|subjektivno blagostanje]] (človekovo fizično in duševno zdravje ter čustveno blagostanje). Pri adolescentih oz. mladostnikih naj bi se izražala preko visoke [[Ekstravertnost in introvertnost|ekstravertnosti]] in nizke [[Nevroticizem|čustvene nestabilnosti]], vpliv na srečo pa naj bi imele karakterne odlike, dobri socialni odnosi, fizična aktivnost in samozavest, pa tudi med seboj povezani družbeni in akademski faktorji (odnos z učitelji, vrstniki, lastna kompetentnost ipd.).
 
Raziskava je bila izvedena na 12 in 15 letnikih, od katerih je kar 86% vseh že sodelovalo v prejšnji študiji, ki je bila izvedena na 6-letnikih. Udeleženci so ocenjevali svojo raven sreče, kaj bi jih osrečilo še bolj, kaj se je spremenilo glede na prejšnjo raziskavo, pomen akademskega uspeha in specifičnih načrtov za prihodnost, tako za splošno kot za srečo, povezano s šolo.
 
Ugotovljeno je bilo, da je bila povprečna magnituda zaznane splošne sreče primerljivo visoka s preteklimi študijami, razlika pa je bila v ravni sreče v šolskem kontekstu. Kot razlog spremembe so se vprašanci osredotočali predvsem na družbene težave, kar kaže na pomen vrstniških odnosov kot izvora sreče (s predpostavko, da so družinski odnosi najverjetneje dovolj dobro urejeni). Pomembno pa je omeniti, da rezultatov ni mogoče posplošiti. Vendar pa šola ni primaren razlog za zmanjšanje sreče, temveč so to odnosi z vrstniki, zato je avtorica predlagala, da se razvija področje ohranjanja pozitivnih odnosov; sreča je namreč močan napovednik kvalitete nadaljnjega življenja.
 
==== Vpliv družine in prijateljstev na srečo ====
Kako učinkujejo različni [[Parenting styles|vzgojni stili]] in prijateljstva na blagostanje adolescentov z vidika samospoštovanja, zadovoljstva z življenjem in subjektivne sreče, je preučevala hrvaška študija (Raboteg-Saric, Z. in Sakic, M., 2013). Avtorja sta jih po Baumrindu razdelila na [[Authoritative parenting style|avtoritativni]], [[Authoritarian parenting style|avtoritarni]] in [[Permissive parenting style|permisivni]] stil, ločeno pa preučevala stile mater in očetov. Večina 401 udeležencev je svoje starše opisalo kot avtoritativne. Rezultati so dalje pokazali neodvisnost vzgojnih stilov in prijateljstva na blagostanje mladostnikov. Najsrečnejši so bili tako po pričakovanjih otroci avtoritativnih staršev, najmanj pa otroci avtoritarnih staršev, saj se tak stil pogosto povezuje z nižjim samospoštovanjem, zadovoljstvom z življenjem in srečo, predvsem zaradi svoje neodzivnosti in enostranskosti odločitev. Na adolescente in njihovo oceno življenja kot celote tako močno vpliva vedenje staršev, odnosi s prijatelji pa influirajo njihove ocene količine lastne sreče. Raziskovalca sta v ospredje nadaljnjih študij postavila problematiko posameznih značilnosti vzgojnih stilov in uporabo longitudinalnih študij za opazovanje sprememb v pomembnosti staršev in vrstnikov v kasnejšem mladostništvu, navedla pa, da bi bilo smiselno upoštevati tudi druga razmerja, ki v času mladostništva pridobivajo na pomembnosti (npr. romantična razmerja).
 
Na [[Tajska|Tajskem]] so podobno raziskovali vplivne družinske (npr. struktura družine, družinski odnosi) in nedružinske (npr. prijatelji, šola, okolje) faktorje v povezavi s subjektivnim blagostanjem adolescentov. Avtorji (Gray, R. S., Chamratrithirong, A., Pattaravanich, U. in Prasartkul, P., 2013) so izpostavili premike v sestavi in obliki tajske družine, ki bi lahko vplivali na mladostnike - več ločitev, staranje prebivalstva, selitev mladih odraslih, pojav transnacionalne družine - saj so bili odnosi v družini glede na ugotovitve Jongudomkarn in Camfield (2006) za Tajce najpomembnejši aspekt kvalitete življenja. Rezultati so pokazali, da so bili najsrečnejši otroci z dvema stašema, izkazalo se je nezadovoljstvo nad življenjem v družini brez staršev. Dokazana je bila pomembnost družinskih faktorjev (bolj kot pa nedružinskih) in tudi pomembnost vloge očeta v [[Matrilokalna skupnost|matrilokalni skupnosti]], kakršna je Tajska (najmanj srečni adolescenti so živeli z neporočeno materjo). Samospoštovanje je bilo povezano z ravnjo sreče. Raziskovalci so predlagali longitudinalne študije za raziskave prej omenjenih sprememb družinskih struktur in kvalitativne tehnike za raziskovanje perspektiv staršev in otrok.
 
== Opombe in reference ==