Lavoslav Schwentner: Razlika med redakcijama

'''Lavoslav Schwentner''' (švéntner), prvi [[Slovenci|slovenski]] sodobni [[založnik]], * [[15. december]] [[1865]], [[Vransko]], † [[30. december]] [[1952]], Vransko.

 

Schwentner je obiskoval osnovno šolo v rojstnem kraju, od 1876 pa 4 razrede gimnazije v [[Celje|Celju]], nato se učil knjigovodstva in korespondence. Ker se je dogovoril z Andrejem Levakom iz [[Brežice|Brežic]], da prevzame njegovo knjigarno, je 1887 na [[Dunaj]]u opravil tečaj iz knjigotrštva in se kot praktikant izpopolnil še v knjigarni A. Storch in sin v [[Praga|Pragi]]. Od 15. maja 1888–1897 je vodil prevzeto knjigarno v Brežicah, 1897 odšel v [[Nemčija|Nemčijo]], da tam proučil ustroj in delovanje nemškega založništva in navezal poslovne zveze. Dne 1. julija 1898 je v [[Ljubljana|Ljubljani]] odprl lastno podjetje na Dvorskem trgu 3, v pritličju pod Narodno kavarno, 7. novembra 1904 pa v poslopju Mestne hranilnice. Podjetje je sam vodil do 1938, ko ga je oddal A. Erbežniku. Leta 1948 je podjetje prevzela [[DZS]].<ref>''Slovenski biografski leksikon'' 1925-1991.'' (2009). Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU</ref>

 

Schwentner je izdal številne knjige pomembnih slovenskih avtorjev. Prvi je sistematično izdajal knjige za otroke ter zanje pridobival naše najboljše književnike in [[ilustrator|ilustratorje]]. Med leti 1900 do 1904 je izdajal in urejal [[revija|revijo]] ''Slovenska knjigarna'', ki je izhajala kot priloga [[Ljubljanski zvon|LZ]], v kateri je obravnaval probleme takratnega slovenskega založništva ter istočasno objavljal novice o svojih knjigah. ''Slovenska knjigarna'' je bila prva slovenska založniška strokovna revija.