Izavrija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Octopus (pogovor | prispevki)
Zgodnja in kasnejša zgodovina
Vrstica 2:
 
'''Izavrija''' ([[Grščina|antično grško]] {{jezik-el2|Ἰσαυρία }} [Iasurίa], [[Latinščina|latinsko]] ''Isauria'') je bila v antiki divja in geografsko izolirana gorata pokrajina v celinskem delu južne [[Mala Azija|Male Azije]] na severnih obronkih [[Taurus]]a. Njene meje so se skozi zgodovino spreminjale in se na splošno ujemale s sedanjo [[Turčija|turško]] provinco Konya/Bozkır. Ime je dobila po bojevitih Izavrijcih, ki so bili morda Luvijci, in naseljih ''Isaura Palaea'' (''Ίσαυρα Παλαιά'', latinsko ''Isaura Vetus'', ''Stara Izavra'') in ''Isaura Nea'' (''Ίσαυρα Νέα'', latinsko ''Isaura Nova'', ''Nova Izavra''). Izavrijski maroderji so bili okrutni neodvisni gorjani, ki so ropali sosednje pokrajine in uporno branili svojo neodvisnost, najprej pred [[Aleksander Veliki|makedonskimi]] in nato pred [[Rimski imperij|rimskimi]] osvajalci.
 
==Zgodnja zgodovina==
Zgodovina Izavrije se je začela in morda za nekaj časa končala v 4. stoletju pr. n. št., ko je njeno močno utrjeno prestolnico Isauria Palea ob vznožju Taurusa po smrti [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] oblegal eden od njegovih generalov in naslednikov Perdikas. Izavrijci se niso nameravali ukloniti in zajeti, zato so mesto zažgali in ga zapustili.<ref>Rogers, Clifford (junij 2010). ''The Oxford Encyclopedia of Medieval Warfare and Military Technology'', I. del. Oxford University Press. str. 42. ISBN 0-1953-3403-5.</ref>
 
==Rimsko cesarstvo==
Vrstica 15 ⟶ 18:
 
Izavrijskega porekla je bilo več bizantinskih cesarjev: [[Zenon (bizantinski cesar)|Zenon]], s pravim imenom Taras (sin) Kodisa Rusombladadiot<ref> R.M. Harrison. ''The Emperor Zeno's Real Name''. Byzantinische Zeitschrift '''74''' (1981): 27–28.</ref> (474-475 in 476-491), [[Leoncij]] (695-698), [[Leon III. Izavrijec|Leon III.]] (717-741) in njegov sin [[Konstantin V. Kopronim|Konstantin V.]] (741–775). Izavrijci so služili tudi kot vojaki in generli in bili nekaj časa tudi del cesarjeve osebne straže ([[ekskubitorji]]). Meščani [[Konstantinopel|Konstantinopla]] so jih kjub temu imeli za barbare. Cesar [[Anastazij I. Dikor|Anastazij I.]] (491-518) se je proti izavrijskim upornikom vojskoval v tako imenovani izavrijski vojni, ki je trajala od leta 492 do 497.
 
==Kasnejša zgodovina==
Ruševine mesta Isaura Palea so izjemne predvsem zaradi njihovega položaja, utrdb in grobnic. Mesto Isaura Nea je izginilo, vendar njegov obstoj dokazujejo številni napisi in skulpture, vgrajene v hišah v Dorli. Isaura Nea je bila tista, ki jo je osvojil Servilij, tako da ji je prekinil dotok vode.
Izavrijsko višavje je prvi površno raziskoval J.R.S. Sterrett leta 1885. Najdišče je kot Isauro Paleo prepoznal W. M. Ramsay leta 1901. V njej je odkril več kot petdeset grških napisov in veliko krščanskih in drugih grobnic<ref>Ramsay. ''Studies in the History and Art of the Eastern Provinces of the Roman Empire''. Aberdeen, 1906, str. 25-58.</ref> iz 3., 4. in 5. stoletja.
 
==Sklici==