|
'''Prostovoljna protikomunistična milica''' (tudi '''bela garda''') je bila [[italija]]nsko vodena [[paravojska|paravojaška]] [[organizacija]], ki je bila ustanovljena kot del [[Milizia volontaria anticomunista|Milizie volontarie anticomunista]] (MVAC) na področju [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]] [[6. avgust]]a [[1942]] na [[ukaz]] poveljnika [[11. armadni zbor (Italija)|11. armadnega zbora]] [[general]]a [[Mario Robotti|Maria Robottija]]. Pokroviteljstvo okupatorja nad nekdanjimi vaškimi stražami so zahtevali slovenski politiki, ki so se odločili za [[kolaboracija|sodelovanje z okupatorjem]], in militantna [[duhovnik|duhovščina]] [[RKC]].
'''Prostovoljna protikomunistična milica''' (partizani so jo po boljševistični terminologiji imenovali '''bela garda''') je bila slovenska [[paravojska|paravojaška]] [[organizacija|milica, namenjena zaščiti vasi v takratni Ljubljanski pokrajini pred partizanskim nasiljem, predvsem divjimi likvidacijami ter rekvizicijami. Predvsem zgodaj spomladi in poleti 1942 so partizani pod močnim vplivom komunistov, ki so pričakovali skorajšen konec vojne pobili več sto civilnih oseb. Med njimi so prevladovali uglednejši katoliško usmerjeni in premožnejši, veliko je bilo tudi žensk in celo otrok. Ni bilo redko, da ubili skoraj celo družino (Grudnovi na Ulaki, Mravljetovi na Brezovici, Bradeškovi v okolici Šentjošta, Lončaričevi v Borovnici, Mavsarjevi v Šentrupertu...)]]
MVAC je bila najprej s strani [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije]] in nato od pripadnikov [[Narodnoosvobodilni boj|narodnoosvobodilnega gibanja]] poimenovana tudi z izrazom '''bela garda''', po [[Rusija|ruski]] [[bela garda (Rusija)|beli gardi]], ki se je borila proti [[boljševiki|boljševikom]] na strani [[car]]ja med [[ruska državljanska vojna|rusko državljansko vojno]]. ▼[[organizacija|Že kmalu po nastanku prve v Šentjoštu 17. julija 1942, so se vaške straže obrnile na italijanske okupacijske oblasti za pomoč v orožju in dovoljenje za delovanje. Italijani so jih imenovali]] [[Milizia volontaria anticomunista|Milizia volontaria anticomunista]] in sistemsko dovolili (MVAC) na področju [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]] [[6. avgust]]a [[1942]] na [[ukaz]] poveljnika [[11. armadni zbor (Italija)|11. armadnega zbora]] [[general]]a [[Mario Robotti|Maria Robottija]]. Prvi spontani upori prebivalstva proti partizanom so bili že aprila (Sv. Vid nad Cerknico) in maja 1942 (Loški potok) vendar pa so vse poskuse partizani hitro uničili. Pravi razmah pa je protipartizansko razpoloženje doseglo ob italijanski ofenzivi poleti 1942. Partizanski pritisk na Dolenjskem in Notranjskem je takrat popustil, ljudje pa so prosili Italijane za zaščito in orožje. Tako je bilo v Dobrepolju, Velikih Laščah, Begunjah pri Cerknici in drugje. Šele pozneje je prišlo do povezovanja pobud in podpore s strani predvojnih političnih strank, predvsem SLS. Duhovščina je imela pri formiranju vaških straž marsikje povezovalno, redkeje vodilno vlogo, saj so so se prebivalci obračali na duhovnike, kot najvišjo avtoriteto, ki je takrat še ostala na podeželju in jih prosili za posredovanje pri okupatorju. Župniki so tudi v nekaterih primerih pomagali pri izdelavi spiskov tistih internirancev, za katere so jamčili, da bi se po vrnitvi vključili v protikomunistično milico. Glede na to, da so partizani leta 1942 ubili 17 duhovnikov ter veliko uglednih katoličanov, kaj drugega od duhovnikov tudi ni bilo moč pričakovati.
Sodelovanje z okupatorjem so slovenski pripadniki MVAC sprejemali na priporočilo duhovščine RKC{{cn}}; ob skritem pričakovanju, da bodo ob morebitnem porazu [[sile osi|sil osi]] lahko stopili pod pokroviteljstvo zahodnih zaveznikov in preprečili [[komunizem|komunistično]] [[revolucija|revolucijo]].
▲MVAC je bila najprej s strani [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije]] in nato od pripadnikov [[Narodnoosvobodilni boj|narodnoosvobodilnega gibanja]] poimenovana tudi z izrazom '''bela garda''', po [[Rusija|ruski]] [[bela garda (Rusija)|beli gardi]], ki se je borila proti [[boljševiki|boljševikom]] na strani [[car]]ja med [[ruska državljanska vojna|rusko državljansko vojno]].
Sodelovanje z okupatorjem so slovenski pripadniki MVAC opravičevali s tem, da njihova življenja in premoženje dejansko ogrožajo partizani in ne okupator. Okupator le v primeru, ko pride do partizanskih napadov po katerih se ti umaknejo, okupator pa se maščuje nad najbližjimi vasmi. Primerov, ki so to podkrepili pa je bilo do poletja 1942 zelo veliko.
== Zgodovina in delovanje ==
|
