Komunizem: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
ods. Link FA/GA
Vrstica 40:
Neposredni odmev na oktobrsko revolucijo je nastanek [[Kominterna|Kominterne]] (Komunistične internacionale), ki je nastala v Moskvi [[4. marec|4. marca]] [[1919]]. Njen velik poudarek je bil na mednarodni proletarski solidarnosti, kar je bila spodbuda številnim demonstracijam in dviga zavesti delavskega razreda.
 
V Evropi je moč govoriti o revolucionarnem valu, ki je bil najmočnejši v [[Nemčija|Nemčiji]] in na [[Madžarska|Madžarskem]]. Prav Nemčija je bila ključna za uspeh svetovne revolucije, ki so jo mnogi pričakovali. Toda tamkaj je bila močnejša [[socialdemokracija]], ki je pristajala na reformistične ideje. EdinoLe [[Spartakovci]], levo revolucionarno krilo nemške socialdemokratske stranke, so imeli potencial postati revolucionarna [[avantgarda]]. Vodila sta jih [[Karl Liebknecht]] in [[Rosa Luxemburg]]. Toda Spartakovci so bili premalo odločni, da bi lahko izpeljali revolucijo. [[Bavarska sovjetska republika]], ki jo je kratek čas vodil [[Kurt Eisner]], ni bila komunistični projekt in je bila v osnovi nemarksistična, neodvisna od Rusije in inspirirana z drugačnim, nerealnim idealizmom. Na Madžarskem se je v tistem času oblikovala [[Madžarska republika sovjetov]], ki ima z rusko revolucijo več stičnih točk. Pomembna osebnost madžarskega prevrata je bil [[Béla Kun]], vodja tamkajšnje komunistične partije. Sovjetska republika je bila proglašena [[21. marec|21. marca]] [[1919]]. Pritisk [[antante]] je bil izjemno velik in tako je republika ob tuji intervenciji (zlasti so bile brutalne in pomembne romunske čete) padla že avgusta tistega leta.
 
Sledila je stabilizacija Sovjetske zveze, po izbruhu druge svetovne vojne pa so se razmere precej spremenile. Zaradi odpora proti [[nacizem|nacizmu]] in [[fašizem|fašizmu]] so komunistična gibanja in stranke pridobila podporo širše javnosti, zato so imeli ponekod zares močno podporo in so legitimno prevzele oblast. Toda iz [[politologija|politološkega]] vidika je novonastale politične sisteme, ki so zrasli v Vzhodni Evropi (kasneje pa tudi drugod), nepravilno imenovati za komunistične, kar so nenazadnje priznavali tudi sami njihovi politični teoretiki in so zato tem sistemom nadeli oznako [[realsocializem|realsocialistični]], češ da so to sistemi, ki so v danih razmerah edino mogoči, toda še vedno na poti h komunizmu.