Kosezi: Razlika med redakcijama

Kosezi predstavljajo poseben, zelo občutljiv in še ne razrešen problem družbene zgodovine vzhodnoalpskih Slovanov. So izrazita posebnost tega ozemlja, saj se kraji, kjer so živeli, ali naselbine, ki s svojim imenom spominjajo nanje, nahajajo med zgornjo [[Aniža|Anižo]] na severu in [[Kolpa|Kolpo]] na jugu, torej na prostoru [[naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe|alpskoslovanske kolonizacije]].

 

Teorije povezujejo izvor kosezov kot družbenega sloja z naselitvijo [[Avari|Obrov]], z ostanki [[Goti|Gotov]], z razvojem alpskih Slovanov, s priselitvijo "Hrvatov" (ne [[Hrvati|Hrvatov]] v sodobnem etničnem smislu) ter z vplivom [[Langobardi|Langobardov]] ali [[Franki|Frankov]]. V pisnih virih se pojavijo relativno pozno. Najstarejša navedba ''Kosentzes'' je iz srede [[10. stoletje|10. stoletja]] pri [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskem]] [[cesar]]ju [[Konstantin Porfirogenet|Konstantinu Porfirogenetu]]. [[Nemci]] so ta družbeni sloj poimenovali z '''Edlinger''' (plemeniti ljudje), omenjajo pa se tudi kot ''arimanni'', ''libertini'', ''nobiles'', ''rustici'', ''liberti''. Vsa imena pričajo o tem, da je moralo iti za privilegirano staroslovansko družbeno skupino, pri čemer ni sporen samo njihov izvor, ampak tudi izvor in pomen njihovega imena.