|
[[Slika:18.2 View of the Agora in Ephesus.JPG|thumb|250px|Agora izv EfezaEfezu]]
'''Agora''' (grško: ἀγορά, iz glagola ἀγείρω = zbirati se) je bil v [[Antična Grčija|antični Grčiji]] javni prostor in mestokraj za zasedanje skupščine po mestih. Ime ''agora'' se je prvič pojavilo v [[Homer]]jevih [[ep]]ih,. za njegaZanj je bil to istočasnobila skupščina pain tudihkrati prostor kjerza senjeno je ta izvedlazasedanje.
== Značilnosti ==
''Agore'' so bile orginalnaizvirna kreacijastvaritev grškega [[urbanizem|urbanizma]], istočasnohkrati glavni [[trg]] in versko središče mesta, prostor, kjerna katerem so se nahajalebile najpomembnejše zgradbe in [[tempelj|templji]], namenjeni političnemu in verskemu življenju grškega [[polis]]a. NaTu ''agori''so se posvetovalo posvetovali, molilomolili, prinašaloprinašali žrtve bogovom, sodilosodili, trgovalotrgovali in odločaloodločali o najpomembnejših vprašanjih.
== Zgodovina ==
Prve ''agore'' so bile zgrajene na otoku [[Kreta|Kreti]] v času od 8. do 7. st. pr. n. št.. Taka je bila [[minojska doba|minojska]] ''agora'' v AgiaAgii Triadi. Po tem času na agore naletimo tudi po [[Mikene|Mikenski Grčiji]] (Tirint). <ref name=brit> {{cite web |url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/9404/agora |title = ''Agora'' |publisher = Encyclopædia Britannica |language = engleski |accessdate = 18. 06. 2013}}</ref> V arhaični dobi so bilibila pov ''agorah'' te dobe tudi gledališča, primeri za to so agorenpr. v TorikusuToriku, RamnusuRamnuntu in Ikariji.
[[Slika:Agora of the Italians, Delos 01.jpg|thumb|250px|Ostanki agore v Delosu]]
Najstarejša ''agora'' v Atenah, znana kot ''Tezejeva agora'', se je nahajalabila na zahodnem pobočju [[Atenska akropola|Akropole]]. V časuobdobju klasične grške civilizacije v 5. st. pr. n. št., so ''agore'' postale tipično obeležjeznačilnost njihovega načina življenja, prostor, kjer so vsakodnevnovsak izvajalidan opravljali svoje verske, politične, pravosodne in družbene aktivnostidejavnosti inter trgovali. ''Agore'' so bile umeščene v središču mesta ali v bližini pristanišča, obkrožene z javnimi zgradbami, templji in [[kolonada|kolonadami]], okrašene so bile s [[kip|skulpturami]], [[oltar]]ji, [[Vodna fontana|fontanami]] in drevjem. SplošniPrepričani namen tega časa je biloso prepričanjebili, da se mora ''agora' jasnopovsem razlikovati od ostalegapreostalega mesta.
Ob koncu 6. in na začetku 5. st. pr. n. št., je bil uveden nov tip monumentalnih zgradb, namenjenih skupščinam, ''ekklesiasterionekleziasterion'' ali ''bouleuterionbulevterion''. V helenističnem obdobju so ''agore'' dobile obliko zaprtega kvadrata, obkroženega z [[arkade|arkadami]] in [[stoa]]mi. <ref name=tre>{{cite web |url=http://www.treccani.it/enciclopedia/agora/ |title = ''Agora'' |publisher = Trecani enciclopedia Italiana |language = talijanski |accessdate = 18. 06. 2013}}</ref>
[[Rimljani]] so prevzeli koncept ''agore'' od Grkov in gajih razvili kot svoj [[forum]].
== Sklici ==
|
