Tirint: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
nov članek iz en wiki |
dodano iz en wiki |
||
Vrstica 61:
Tirint je od leta 1999 na seznamu [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]].
== Legenda ==
[[Image:BurchtTiryns2.JPG|thumb|left|100px|Plan izkopavanj v Tirintu.]]
Tirint je najprej opisal [[Homer]] <ref>[[Homer]] - Iliad rhapsody B, 559</ref>, ki je pohvalili njegove mogočne zidove. Po antični tradiciji naj bi jih zgradili [[Kiklop]]i, saj bi le velikani nadčloveške moči lahko dvignili ogromne kamne. Po ogledu zidov porušene trdnjave v 2. stoletju, je [[geograf]] [[Pavzanij]] zapisal, da dve muli skupaj nista mogli premakniti niti manjšega kamna.<ref>Pausanias Description of Greece - about Corinth [http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0160%3Abook%3D2%3Achapter%3D25%3Asection%3D8 2.25.8]</ref>
Tradicija povezuje zidovje tudi s [[Pret]]om, Akrizijevim bratom, kraljem [[Argos]]a. Po legendi Pret, zasledovan od svojega brata, pobegne v Likijo. S pomočjo Likijcev mu je uspelo, da se vrne v Argolido. Tam Pret zasede Tirint in ga utrdi s pomočjo kiklopov.
Tako grška legenda povezuje tri Argolidske centre s tremi mitološkimi junaki: Akrizij, ustanovitelj dorske kolonije Argos; njegov brat Pret, ustanovitelj Tirinta; in njegov vnuk [[Perzej]], ustanovitelj [[Mikene|Miken]]. Vendar je ta tradicija nastala na začetku zgodovinskega obdobja, ko je Argos bil boj, da bi postal hegemonska moč v območju in je potreboval slavno preteklost, da bi tekmoval z drugima dvema mestoma.
== Zgodovina ==
[[File:Tiryns, a passageway.jpg|thumb|Zidan predor]]
To območje je bilo naseljeno že v prazgodovini. Manjše [[neolitik|neolitsko]] naselje je sledilo v sredini 3. tisočletja pred našim štetjem, in je cvetelo kot zgodnje pre-helensko naselje, ki se je nahajalo približno 15 km jugovzhodno od Miken, na hribu, dolgo 300 m, široko 45-100 m in ne več kot 18 metrov visoko. Iz tega obdobja so ohranjena tla dvorišča mikenske palače, mogočne krožne strukture 28 metrov v premeru, za katero se zdi, da je bila utrjeno pribežališče za prebivalce mesta v času vojne in / ali prebivališče kralja. Podnožje je močnejše in izdelano iz dveh koncentričnih kamnitih zidov, med katerimi so bili prečniki tako, da je debelina dosegla 45 m.
Nadgradnja je bila iz gline, streha pa izdelana iz žganih ploščic. Prvi grški prebivalci, ustvarjalci srednje [[Heladska civilizacija|Heladske]] in [[Mikenska civilizacija|Mikenske civilizacije]] je po tem naselila Tirint na začetku srednjega obdobja (2000-1600 pr. n. št.), čeprav je mesto v mikenskem obdobju doživelo svojo največjo rast. [[Akropola]] je bila zgrajena v treh fazah, prva ob koncu obdobja pozno heladsko II (1500-1400 pr. n. št.), druga v pozno heladsko III (1400-1300 pred našim štetjem) in tretja na koncu pozno heladsko III B (1300-1200 pr. n. št.). Ohranjene ruševine mikenske citadele datirajo v konec tretjega obdobja. Mesto je pravilno obkrožalo akropolo na ravnini spodaj.
Nesreča, ki je prizadela mikenske centre ob koncu [[bronasta doba|bronaste dobe]] je prizadela Tirint, vendar je gotovo, da je bilo območje palače stalno naseljeno do sredine 8. stoletja pr. n. št. (malo kasneje je bil zgrajen tempelj na ruševinah palače).
Na začetku klasičnega obdobja je bil Tirint, podobno kot Mikene, relativno nepomembno mesto. Ko je [[Kleomen I.]] iz Šparte porazil Argos, so njihovi sužnji za več let zasedli Tirint (po [[Herodot]]u) <ref>Herodotus Book 6, 83</ref>. Herodot omenja tudi, da je Tirint sodeloval v [[bitka pri Platajah|bitki pri Platajah]] leta 480 pred našim štetjem s 400 [[hoplit]]i <ref>Herodotus Book 9, 28</ref>.
Celo ob upadu, sta bila Mikene in Tirint moteča za Argos, ki je v svoji politični propagandi želel monopolizirati slavo legendarnih (in mitskih) prednikov. V 468 pr. n. št. je Argos popolnoma uničil oba in preselil - po Pavzaniju - prebivalce v Argos. Vendar pa [[Strabon]] pravi <ref>[[Strabo]] 8, 373</ref>, da se je veliko Tirintčanov preselilo v mesto Halieis, danes Porto Heli. <ref>http://www.webcitation.org/query?url=http://www.geocities.com/btse1/halieishhistory.htm&date=2009-10-25+16:41:40 - Halieis history</ref>
Kljub svoji pomembnosti, je bila Tirintu in njegovim mitičnim vladarjem in tradicijam v epiki in dramatiki pripisana majhna vrednost. Pavzanij mu je posvetil le kratek zapis (2.25.8) in novejših popotniki, ki potujejo v Grčijo v iskanju krajev, kjer so živeli junaki antičnih besedil, ne razumejo pomena mesta.
== Izkopavanja ==
Akropolo je najprej izkopal nemški arheolog Tirs leta 1831. Leta 1876 je [[Heinrich Schliemann]] ugotovil, da je palača srednjeveška, tako je prišel zelo blizu in uničil ostanke, da bi se dokopal globlje do Mikenskih zakladov. Naslednje izkopavanje je potekalo pod vodstvom Wilhelma Dörpfelda, direktorja nemškega arheološkega inštituta in tokrat so bile ruševine pravilno ocenjene.
Izkopavanja so kasneje ponovili Dörpfeld s sodelovanjem drugih nemških arheologov, ki so nadaljevali svoje delo do leta 1938. Po drugi svetovni vojni (1939 do 1945) je delo nadaljeval na Inštitutu in Grški arheološki službi.
== Arheološko najdišče ==
[[Image:Tiryns fresco.JPG|thumb|Freska prikazuje lov na divjega prašiča. Iz poznejše Tirintske palače.]]
Zidovje se razteza na celotnem območju hriba. Njihovi temelji so ohranjeni po celotni dolžini, njihova višina ponekod doseže 7 metrov, kar je nekoliko nižje od prvotne višine, ki je ocenjena na 9,10 m. Zidovi so precej debeli, poprečno 6 metrov, medtem ko je na točkah, kjer so predrli slavne predore do 17 m. Močna prečna stena loči akropolo v dva dela - južnega, ki vključuje palačne zgradbe, in severnega, ki varuje območje vrha hriba. V tem drugem delu, ki sega do konca mikenske dobe, so mala vrata in številni predori občasno odprti, pokriti s trikotno streho, ki je služila kot zatočišče za prebivalce spodnjega mesta v času nevarnosti.
Vhod v trdnjavo je bil vedno na vzhodni strani, vendar je imel drugačen položaj in obliko v vsaki od treh gradbenih faz. V drugi fazi so imela vrata obliko Levjih vrat kot v Mikenah. Levo je bil stolp in na desni krak zidu, tako da so bila vrata dobro zaščitena in so bili napadalci prisiljeni prečkati zelo ozek koridor, medtem ko bi jih obramba napadla od zgoraj in z obeh strani. V tretji fazi so vrata dodatno premaknili navzven. Kraljeva palača znotraj citadele je bila podobna tisti v Mikenah, dimenzije 11,80 x 9,80 m, in sestavljena iz treh delov: zunanji [[portik]] z dvema stebroma je bil ''prodomos'' (predprostor), ''domos'' (glavna soba) s krožnim kaminom, ki je bil obdana s 4 lesenimi stebri. Stranski predeli palače se zdi, da so imeli še eno nadstropje.
Stene zunanjih [[arkade|arkad]] so bile bogato okrašene. Ob dnu so bile [[alabaster|alabastrne]] plošče z [[relief (umetnost)|reliefnimi]] rozetami in cvetjem. Preostanek je bil okrašen s [[freska]]mi. Tri vrata so vodila do ''prodomos'', nato pa še do ''domos''. V sredini vzhodne stene je viden v tleh prostor, ki sovpada s kraljevim prestolom. Tla so bila bogato okrašena z različnimi temami v okolici zidov in prostor med stebri ob kaminu. Tudi tu so bile stene okrašene s slikami.
V ruševinah dvorca, ki je zgorel v 8. stoletju pr. n. št., je bil dorski tempelj zgrajen v času [[geometrično obdobje|geometričnega obdobja]]. Manjši od dvorca, je sestavljen iz dveh delov, ''prodomos'' in [[cela|cele]]. Širina templja je malo nad polovico dvorca, medtem ko zadnja stena templja dosegla višino zadnjih stebrov kamina. Trije izviri so vszopali v notranost, en na zahodno stran velikega dvorišča, kamor se lahko dostopa preko tajnega vhoda in dva na koncu severne strani zidu, preko dveh predorov v steni. Te in podobne strukture najdemo v drugih zavetiščih v mikenskih akropolah in so priče oskrbe z vodo, ki je bila omogočena v času obleganja.
==Sklici==
| |||