Mezopotamija (rimska provinca): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Bot: Migracija 12 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:Q765845 |
|||
Vrstica 48:
Z [[Dioklecijan]]ovimi (vladal 284–305) in [[Konstantin I.|Konstantinovimi]] (vladal 306–337) reformami je provinca Mezopotamija postale del Vzhodne dioceze, podrejene pretorskemu prefektu za vzhod. Nisibis in Singara sta skupaj z ozemljem Adiabene, ki ga je osvojil Dioklecijan, po katastrofalnem [[Julijan Apostat|Julijanovem]] pohodu v Perzijo leta 363 prešla v perzijske roke. Upravno središče province so Rimljani zato prenesli v [[Amida|Amido]] (sedanji Diyarbakır, [[Turčija]]), sedež vojaškega poveljnika (''dux Mesopotamiae'') pa v Konstantino (sedanji Viranşehir v vzhodni Turčiji).<ref name="ODB"/>
Po težavah, ki so jih imeli Rimljani v Anastazijevi vojni leta 502-506, je bizantinski cesar [[Anastazij I. Dikor|Anastazij I.]]
Med [[Justinijan I.|Justinijanovimi]] reformami (vladal 527-565) je bila provinca razdeljena. Severna okrožja z Martiropolom (sedanji Silvan, Turčija) so prešla v novo provinco Armenijo IV, ostali del pa je bil razdeljen na dve civilno-cerkveni okrožji. Prvo okrožje s središčem v Amidi je obsegalo ozemlje južno od Tigrisa, drugo pa regijo Tur Abdin s središčem v Dari.<ref name="ODB"/> Provinca je v 6. stoletju zelo trpela zaradi skoraj stalnih vojn s Perzijci, ki so leta 573 zavzeli Daro in jo po sklenitvi miru leta 591 vrnili Bizantincem. Bizantinci so jo v veliki vojno leta 602-628 ponovno izgubili in jo nato ponovno osvojili. Sledile so arabske osvajalske vojne 633-640, v katerih je Bizantinsko cesarstvo za vedno izgubilo celo regijo. <ref name="ODB"/>
| |||