Sebastokrator: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
imetniki naslova |
Nadaljevanje; zaključeno |
||
Vrstica 11:
Po podatkih iz primarnih virov je bila za naslov značilna modra barva. Modra je bila sebastokratorjeva slavnostna oprava, vključno z nogavicami in škornji. Po pisanju Jurija Akropolita okoli leta 1260 so se sebastokratorji, ki so bili člani cesarjeve družine, razlikovali od tistih, ki niso bili, po zlatih orlih, izvezenih na nartih škornjev.<ref>Macrides 2007, str. 350, 366–367.</ref> V času psevdo Kodina sredi 14. stoletja so bili standardni vezeni orli na rdeči podlagi. Po njegovem pisanju sta k sebastokratorjevi slavnostni opravi spadala tudi rdeča tunika (''hlamis'') ter rdeča in zlata krona (''stefanos'').<ref>Parani 2003, str. 63, 67–69, 72.</ref> K sebastokratorjevim privilegijem je spadala pravica, da je dokumente podpisoval s posebnim modrim črnilom.<ref name=Kazhdan1/>
==Bolgarija==
Kalojan je naslov nasledil verjetno od svojega očeta Aleksandra (umrl po letu 1232), sina carja [[Ivan Asen I. |Ivana Asena I. Bolgarskega]] (vladal 1189–1196).<ref>Bakalov, Georgi; Milen Kumanov (2003). ''КАЛОЯН (неизв.-след 1259)''. Електронно издание "История на България". Sofija. Trud, Sirma. ISBN 954528613X.</ref>
==Srbija==
V Srbiji so naslov sebastokrator uporabljali v srednjem veku, v obdobju Nemanjićev ter srbski kralji in cesarji (1217–1346, 1346–1371).
==Imetniki naslova==
Vrstica 40 ⟶ 46:
* Strez, Bolgarija
* Blasius Matarango (1358–1367), albanski plemič, knez pokrajine Karavasta
==Galerija==
<center>
<gallery>
Slika:Kalojan desislava.jpg|Bolgarski sebastokrator Kalojan z ženo Desislavo; freska v Bojanski cerkvi, Sofija (1259).
Slika:Constantine Palaiologos sebastokrator and Eirene.jpg|Konstantin Paleolog, polbrat cesarja Mihaela VIII., z ženo Ireno; samostanski tipikon, zgodnje 14. stoletje.
Slika:Isaac Komnenos the Porphyrogennetos.jpg|Izak Komnen, sin Alekseja I. Komnena; samostan Hora, Istanbul .
Slika:Jovan Oliver.jpg|Jovan Oliver; freska v samostanu Lesnovo, Makedonija.
</gallery>
</center>
==Sklici==
{{sklici|
==Viri==
* Kazhdan, Alexander, urednik (1991). ''The Oxford Dictionary of Byzantium''. New York and Oxford: Oxford University Press. ISBN 978-0-19-504652-6.
* Macrides, Ruth (2007). ''George Akropolites: The History''. Oxford: Oxford University Press. ISBN 978-0-19-921067-1.
* Parani, Maria G. (2003). ''Reconstructing the Reality of Images: Byzantine Material Culture and Religious Iconography (11th to 15th Centuries)''. Leiden: Brill. ISBN 978-90-04-12462-2.
[[Kategorija:Bizantinski naslovi in položaji]]
| |||