Slovenski svetec in učitelj: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Nedovoljena in znanstveno nepodkrepljena pripomba, ki nima kaj iskati sredi Jurčičevega teksta. Pripombe naj se pišejo na koncu teksta.
Vrstica 7:
Sledi opis zgodovine Slovenov. Knez Pribina se je podjarmil [[Franki|Frankom]] in se dal krstiti. Bil je nepriljubljen, Mojmir ga je pregnal. Šel je k Ratimiru, ki je nato izgubil vojno z Nemci za samostojnost, Pribina pa je za svojo pokornost dobil precej slovenskih dežel. Tu so začeli Nemci krščansko vero širiti, čedalje več pravic so Pribini dajali, njegov sin [[Kocelj]] je bil že mogočen vojvoda. Mojmira, ki vlada severno, Nemci napadejo, namesto njega dajo na prestol nečaka Rastislava. A ta deluje za Slovene, Pribino da umoriti, na prestol pride Pribinov sin Kocelj, prav tako zaveden Sloven.
 
Kmalu Rastislav ugotovi, da se morajo kulturno ločiti od Nemcev, v dogovoru z Kocljem in Svetopolko v Nitri je poslal po učitelje nove vere v Konstantinopel. Pošljejo Metoda in Cirila. Bila sta uspešna, Jurčič to utemeljuje s tem, da sta bila Slovena, kar zgodovinsko ni resnično. Ta uspešnost je šla v nos Nemcem, ki so prek vere želeli razširiti svojo oblast. Najprej se pritožijo v [[Rim]]u, da sta učitelja brezverca. A [[papež]]a sta učitelja uspela prepričati, blagoslovil ju je za škofa, dovolil mašo v slovenščini. Ciril v Rimu umre.
 
Medtem so Nemci spletkarili naprej – Svetopolka so nahujskali proti Rastislavu, zato gre Metod oznanjevat h Koclju. S tem je izrinil nemške duhovnike, predvsem Rihbalda. Ta je bil glavni pobudnik sinode na Bavarskem, kjer naj bi ugotovili Metodovo »pravovernost«. Ko so Nemci s prevaro ujeli Rastislava, ki ga je izdal Svetopolk, se je Kocelj ustrašil in Metodu dovolili iti. Učitelj je zaupal v svoje znanje in pooblastila, podeljene od papeža ter upal, da bo lahko Rastislavu pomagal. Na poti na ta shod se je Metod v Ljubljani ustavil.