Vrtoglavica: razlika med redakcijama

dodanih 7.573 zlogov ,  pred 5 leti
brez povzetka urejanja
m (Bot: Migracija 1 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:Q213433)
{{Infopolje bolezen
'''Vrtoglavica''' (strokovno ''vertigo'') je vrsta [[omotica|omotice]], za katero je značilen lažen občutek vrtenja, in je eden glavnih [[simptom]]ov okvare [[ravnotežje|ravnotežja]]. Navadno jo spremlja slabost, pri hujših primerih ima lahko človek težave s stojo ali hojo.
| Name =Vrtoglavica
| Caption = Horizontalni [[nistagmus]], ki lahko spremlja vrtoglavico.
| Image = Optokinetic nystagmus.gif
| pronounce = {{IPAc-en|ˈ|v|ɜː|t|ɨ|ɡ|oʊ}}
| Field = [[Otorhinolaryngology]]
| DiseasesDB = 29286
| ICD10 = {{ICD10|H|81||h|81}}, {{ICD10|R|42||r|42}}
| ICD9 = {{ICD9|438.85}}, {{ICD9|780.4}}
| ICDO =
| OMIM =
| MedlinePlus =
| eMedicineSubj = article
| eMedicineTopic = 1159385
| MeshID = D014717
}}'''Vrtoglávica''' ali '''vertigo''' je občutek, da se predmeti vrtijo okoli človeka ali pa da se sam vrti; smer vrtenja je odvisna od strani vzdraženega labirinta, ravnina vrtenja pa od vzdraženega polkrožnega kanala. Navadno se pojavlja s [[slabost]]jo (navzeo) in [[nistagmus]]om (nehotenimi ritmičnimi gibi [[zrklo|zrkel]]).<ref>http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544330/vrtoglavica?query=vrtoglavica&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 1. 12. 2015.</ref> Vrtoglavica je samo [[simptom]] in ne [[bolezen]].<ref name=Battelino>Battelino S. Centralna in periferna vrtoglavica: kakšna je razlika. V: XIII. Kokaljevi dnevi, Zbornik predavanj, Družinska medicina 2013, letnik 11, supplement 1, april 2013. Str. 13–17.</ref> Simptom izvira iz motene funkcije sistema koordinacije v prostoru. Gre za zapleten mehanizem nadzora nad sistemom več [[čutilo|čutil]], ki pomagajo pri oceni položaja in gibov posameznika.<ref name=drmed>http://www.drmed.org/wp-content/uploads/2014/06/XI-48.pdf, vpogled: 1. 12. 2015.</ref>
 
== Vrste vrtoglavice in vzroki ==
{{medicinska škrbina}}
[[Možgani]] neprestano obdelujejo podatke iz čutil, ki sodelujejo pri naši koordinaciji v prostoru ([[vid]], [[sluh]], občutek za dotik in tlak, napetost v mišičju – [[propriocepcija]], [[ravnotežni organ]]) in nam v vsakem trenutku posredujejo oceno položaja in gibov. To nam omogoča vzdrževanje ravnotežja in interakcije s predmeti v okolju. Če nastane okvara na kateremkoli čutilu, v povezavi z možgani ali v možganih samih, postane človek negotov glede položaja telesa v okolju in rezultat je vrtoglavica, lebdenje, [[omotica]].<ref name=drmed/> Glede na nastanek motnje v delovanju ravnotežnostnega sistema v grobem ločimo težave z ravnotežjem na:<ref name=Battelino/>
• centralne,
• periferne in
• psihogene (ki lahko v najširšem pomenu uvrstimo med centralne).
 
=== Periferna vrtoglavica ===
Periferna, tudi vestibularna vrtoglavica je vrtoglavica, ki jo povzročijo težave v [[notranje uho|notranjem ušesu]] ali [[vestibularni aparat|vestibularnem aparatu]], ki ga sestavljajo polkrožni kanalčki, ušesni preddvor ter [[vestibularni živec]].<ref name="Medline">{{cite web |url=http://www.nlm.nih.gov/medlineplus/ency/article/001432.htm |title=Vertigo-associated disorders |author=U.S. National Library of Medicine |year=2011 |work= |publisher=National Institutes of Health |accessdate=2. 1. 2013 }}</ref><ref name="Karatas2008">{{cite journal|last=Karatas|first=M|title=Central Vertigo and Dizziness|journal=The Neurologist|year=2008|volume=14|issue=6|pages=355–364|pmid=19008741|doi=10.1097/NRL.0b013e31817533a3|url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/19008741}}</ref> Pogost vzrok je benigni paroksizmalni pozicijski vertigo, ki povzroča okoli 32 % vseh primerov periferne vrtoglavice.<ref name="Karatas2008" /> Drugi vzroki so še [[Ménièrova bolezen]] (12%), [[sindrom dehiscence zgornjega kanala]], [[vnetje notranjega ušesa]] in vizualna vrtoglavica.<ref name="Karatas2008" /><ref>{{cite journal|title=Visual vertigo: symptom assessment, spatial orientation and postural control|journal=Brain|volume=124|issue=8|pages=1646–1656|year=2001|url=http://brain.oxfordjournals.org/cgi/content/full/124/8/1646|doi=10.1093/brain/124.8.1646|last1=Guerraz|first1=M.|pmid=11459755|last2=Yardley|first2=L|last3=Bertholon|first3=P|last4=Pollak|first4=L|last5=Rudge|first5=P|last6=Gresty|first6=MA|last7=Bronstein|first7=AM}}</ref> Vsaka oblika vnetja (na primer [[nahod]], [[gripa]]), ki zajame tudi srednje uho, lahko povzroči prehodno vrtoglavico. Vrtoglavico lahko povzročijo tudi nekatera zdravila, na primer [[aminoglikozid]]i,<ref name="aminoglycoside">{{cite journal|last1=Xie|first1=J|last2=Talaska|first2=AE|last3=Schacht|first3=J|title=New developments in aminoglycoside therapy and ototoxicity|journal=Hearing research |year=2011|volume=281|issue=1–2|pages=28–37|pmid=21640178|doi=10.1016/j.heares.2011.05.008|pmc=3169717}}</ref> ali telesne poškodbe (na primer zlom lobanje).
 
Bolniki s periferno vrtoglavico imajo blage do zmerne težave z ravnotežjem, slabost, bruhajo, lahko se jim poslabša sluh; v ušesu se lahko pojavi [[šumenje v ušesu|šumenje]], občutek polnosti ali [[bolečina]].<ref name="Karatas2008" /> Bolniki lahko navajajo motnje v delovanju obraznega živca.<ref name=Battelino/>
 
===Centralna vrtoglavica===
O centralni vrtoglavici govorimo, kadar jo povzroči motnja v ravnotežnem centru v [[osrednje živčevje|osrednjem živčevju]], predvsem v [[možgasko deblo|možganskem deblu]] ali [[mali možgani|malih možganih]].<ref name=Emerg2009/><ref name="Medline"/><ref name="Advances">{{cite journal |url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/22037955 | last1=Jahn |first1=K|last2=Dieterich|first2=M| title=Recent advances in the diagnosis and treatment of balance disorders| journal=Journal of neurology |volume=258 |issue=12 |pages=2305–2308|date=2011|pmid=22037955|doi=10.1007/s00415-011-6286-4}}</ref> Bolnik s centralnimi motnjami ravnotežja navaja pogosto manj intenzivno vrtoglavico z manj izraženo slabostjo in so večinoma (sprva) manj prizadeti od bolnikov s periferno vrtoglavico.<ref name=Battelino/><ref name="Dieterich (2007)">{{cite journal|last=Dieterich|first=Marianne|title=Central vestibular disorders|journal=Journal of Neurology|year=2007|volume=254|pages=559–568|doi=10.1007/s00415-006-0340-7|url=http://www.springerlink.com/content/x62437220t306gr6/|issue=5|pmid=17417688}}</ref> Centralni vrtoglavici se pridružujejo tudi drugi nevrološki simptomi, kot sta nerazločen govor ali dvojni vid, in vertikalni ali torzijski patološki nistagmus.<ref name="Karatas2008" /><ref name="Dieterich (2007)" /> Motnje ravnotežja, ki so posledica motenj osrednjega živčevja, so lahko tako husi, da bolniku onemogočijo stojo ali hojo.<ref name="Karatas2008" />
 
Centralno vrtoglavico lahko zaradi povzročijo številne bolezni, kot si [[možganska kap]], krvavitve v osrednjem živčevju, določeni [[tumor]]ji osrednjega živčevja (npr. [[vestibularni švanom]], tumorji malih možganov,<ref name=Emerg2009/><ref name="Hearing loss">{{cite journal|last1=Wippold 2nd|first1=FJ|last2=Turski|first2=PA|title=Vertigo and hearing loss|journal=AJNR. American journal of neuroradiology |year=2009|volume=30|issue=8|pages=1623–1625|pmid=19749077|url=http://www.ajnr.org/content/30/8/1623.long}}</ref> [[božjast]],<ref name="adolescent">{{cite journal|last1=Taylor|first1=J|last2=Goodkin|first2=HP|title=Dizziness and vertigo in the adolescent|journal=Otolaryngologic Clinics of North America|year=2011|volume=44|issue=2|pages=309–321|pmid=21474006|doi=10.1016/j.otc.2011.01.004}}</ref> bolezni vratne hrbtenice (npr. [[cervikalna spondiloza]],<ref name="Hearing loss"/> [[migrena|migrenski glavoboli]],<ref name=Emerg2009>{{cite journal|last1=Kerber|first1=KA|title=Vertigo and dizziness in the emergency department|journal=Emergency medicine clinics of North America|year=2009|volume=27|issue=1|pages=39–50|pmid=19218018|doi=10.1016/j.emc.2008.09.002|pmc=2676794}}</ref> [[Wallenbergov sindrom]], [[Arnold-Chiarijev sindrom]],<ref name=Emerg2009/> [[multipla skleroza]],<ref name=Emerg2009/> [[parkinsonova bolezen]] ter motnje malih možganovn.<ref name="Karatas2008" />
 
== Sklici ==
{{sklici}}
 
[[Kategorija:Nevrologija]]
14.070

urejanj