Galvanski člen: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Dodana povezava do članka Redoks reakcije. |
m dodatek strokovnega imena solni mostiček |
||
Vrstica 2:
'''Galvanski člen '''(tudi napetostni člen)''' je naprava, v kateri potekajo spontane [[redoks reakcije]].''' Med galvanske člene uvrščamo '''baterije in akumulatorje''', ki jih uporabljamo kot '''vir električne enrgije (enosmerne napetosti).''' Poenostavljeno lahko rečemo, da galvanski člen pretvarja kemično energijo v električno. V baterijah in akumulatorjih potekajo spontane redoks reakcije, ko je '''nanje priključen porabnik''' (npr. žarnica).
Sestavljen je iz dveh polčlenov. Enostaven polčlen je sestavljen iz kosa [[kovina|kovine]], potopljene v [[raztopina|raztopino]] [[sol (kemija)|soli]] te kovine. Raztopina soli vsebuje kovinski [[kation]] in drug [[anion]] za uravnavanje [[električni naboj|naboja]]. Kovina v polčlenu je v dveh [[oksidacijsko stanje|oksidacijskih stanjih]], med katerima poteka [[redoks reakcija]]. Kovina enega polčlena lahko reducira kation drugega in nasprotno, kation drugega lahko oksidira kovino prvega. Raztopini morata biti ločeni s solnim mostičkom ali porozno membrano da se ne zmešata. Ker mora biti po [[zakon o ohranitvi naboja|zakonu o ohranitvi naboja]] tok [[elektron]]ov v obe smeri enak, nastane na stiku [[prevodnik|(strokovno: elektrolitski ključ) prevodnik]]a z obema kovinama [[električni tok]]. Ta pojav izkoriščamo v [[baterija (elektrika)|baterijah]], ki lahko vsebujejo enega ali več galvanskih členov in predstavljajo priročno kemično shrambo elektrike za poganjanje električnih naprav.
Galvanski člen je v bistvu oznaka za kombinacijo dveh različnih kovin, ki sta v stiku z elektrolitom. Med kovinama se pojavi napetost, ki je posledica kontaktne napetosti med kovino in tekočino. Kontaktno napetost pripišemo elektrolitskemu potencialu. Vsaka kovina se v tekočini bolj ali manj topi, pri čemer prehajajo pozitivni ioni v tekočino, kovina pa se glede na elektrolit negativno nabije. Na meji med tekočino in kovino nastane sloj z električnim poljem, ki sili ione nazaj proti kovini. Električno polje je tem večje, čim večja je koncentracija ionov v tekočini. Poleg tega se ioni v raztopini premikajo proti kovini in jo znova dosežejo tudi z difuzijo. Ko je število ionov na časovno enoto, ki dosežejo kovino s povratno difuzijo in z delovanjem električnega polja v mejni plasti, enako številu ionov, ki prehajajo iz kovine v raztopino, je vzpostavljeno ravnovesje. V ravnovesju se pojavi med kovino in tekočino elektrolitski potencial, ki je odvisen od vrste kovine in tekočine.
| |||