Tranzistor: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Redakcija 4544092 uporabnika 193.2.42.2 (pogovor) razveljavljena |
||
Vrstica 1:
[[Slika:Transistor-photo.JPG|300px|sličica|desno|Različni tipi tranzistorjev]]
'''Tranzístor''' je [[polprevodnik|polprevodniški]] [[elektronski element]] s tremi priključki, ki ga uporabljamo za ojačevanje, preklapljanje, uravnavanje [[napetost]]i, modulacijo [[signal]]ov in v številne druge namene. Je eden ključnih gradnikov sodobne [[elektronika|elektronike]] in uporabljen v praktično vsaki elektronski napravi. Skoraj popolnoma je nadomestil velike [[energija|energetsko]] potratne [[elektronka|elektronke]], v preteklosti uporabljane za te namene.
premo za razvoj katere je namenjala ogromna finančna sredstva, ki so posledično vplivala tudi na razvoj tranzistorja. [[Slika:Bardeen Shockley Brattain 1948.JPG|250px|sličica|levo|Izumitelji tranzistorja; John Bardeen, William Shockley in Walter Brattain v Bellovih laboratorijih, 1948]]▼
Tranzistor deluje kot nastavljiv [[ventil]], ki na osnovi vrednosti baznega [[električni tok|toka]] (pri [[bipolarni tranzistor|bipolarnem tranzistorju]]) ali napetostjo med vrati in ponorom (pri [[tranzistor na poljski pojav|tranzistorju na poljski pojav]]) določa tok skozi tranzistor. Omogoča nam, da z majhnimi tokovi (oziroma napetostmi) na bazi uravnavamo veliko večji tok, ki teče med drugima dvema priključkoma.
Tranzistor so izumili [[John Bardeen]], [[Walter Houser Brattain]] in [[William Bradford Shockley]] decembra leta 1947 v [[Bell]]ovih [[laboratorij]]ih.
== Zgodovina ==
[[Slika:1st-Transistor.jpg|250px|sličica|desno|Prvi tranzistor]]
Leta 1906 je Lee de Fores patentiral triodo (izboljšana vakumska [[dioda]]), elektronski element oz. predhodnik tranzistorja, ki je omogočal izdelovanje ojačevalnikov in [[Radio|radia]] na osnovi [[Amplitudna modulacija|amplitudne modulacije]]. Izum je na področju elektronike pomenil pravo revolucijo. Vendar se je s časom pokazalo, da so [[Elektronka|elektronke]] izredno nepraktične zaradi svoje velikosti, velike električne porabe, kratke življenjske dobe in toplote ki so jo proizvajale med delovanjem. Znanstveniki so se zato odpravili na lov za novimi bolj praktičnimi elementi, ki bi nadomestili elektronke. Veliko so obetali ,v tistem času relativno slabo raziskani, [[Polprevodnik|polprevodniški]] elementi. Ti so kot prvi nadomestili vakumsko diodo, okoli leta 1906 so znanstveniki, ki so delali na področju radija odkrili kristalni detektor znan tudi kot Cat's-wisker detektor. Šlo je za preprost polprevodniški spoj med kovino in polprevodniškim kristalom (schottkyjev spoj), ki je usmerjal tok čez element. V bistvu je bila to prva polprevodniška dioda, ki je omogočala iz nosilnega radijskega signala izluščiti avdio signal. Od diode do tranzistorja pa je le kratek korak. Vendar takrat temu ni bilo tako, čeprav so kristalne detektorje uporabljal vse od njihovega odkritja pa do odkritja sodobnega tranzistorja so se zaradi svoje zahtevne izdelave in uporabe izkazali kot slepa ulica za nadaljnji razvoj
Znanstveniki so iskali naprej, leta 1925 je fizik Julius Edger Lilienfild v [[Kanada|Kanadi]] vložil [[patent]] za tranzistor na poljski pojav. Zadeva je ostala le pri patentu saj se je izkazalo, da je bila ideja Lilienfilda daleč pred svojim časom. Podoben patent je leta 1934 vložil tudi Nemec Oskar Heil, vendar tudi njegova ideja še lep čas ni zaživela. Velik napredek na področju fizike, kemije in elektronike sta nepričakovano povzročili [[druga svetovna vojna]] in [[hladna vojna]] saj je ameriška vojska potrebovala nove materiale in opremo za razvoj katere je namenjala ogromna finančna sredstva, ki so posledično vplivala tudi na razvoj tranzistorja.
▲
Leta 1947 se je skupina znanstvenikov, John Berdee, [[William Shockley]] in [[Walter Brattain]], v Bellovih laboratorijih lotila enkrat za vselej raziskati naravo elektronov v spoju med kovino in polprevodnikom. Med eksperimentiranjem s polprevodniškimi elementi so na [[kristal]] [[germanij]]a pritrdili dve zlati konici ter skoznju spotili različne električne signale. Na presenečenje vseh so se signali na izhodu ojačali, kar je pomenilo da je izhodni signal večji od vhodnega. Vodja skupine Shockley je v tem odkritju videl velik potencial zato je ukaza še podrobnejše raziskave, ki so trajale še naslednjega pol leta. Da je izum še kako uporaben so dokazali z izdelavo ojačevalnika, ki prvič v zgodovini ni potreboval elektronk in zamudnega ogrevanja ob vklopu. Ime tranzistor je skoval John R. Pierce, ki je prav tako delal v Bellovih laboratorijih in je nadzoroval skupino, ki jo odkrila tranzistor.
| |||