Kelti: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
fuck |
m vrnitev sprememb uporabnika 194.249.165.85 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Ljuba brank |
||
Vrstica 9:
'''Kelti''', skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti železne dobe v srednji [[Evropa|Evropi]], ki so govorile [[keltski jeziki|keltske jezike]] in imele podobno kulturo.<ref>J. Koch, ''Celtic Culture'', A Historical Encyclopedia, ABL-CIO, 2005 [http://books.google.com/?id=f899xH_quaMC&printsec=frontcover&q=peoples%20and%20countries], ISBN 978-1-85109-440-0, pridobljeno dne 9. junija 2010.</ref>
Najstarejša arheološka kultura, ki se upravičeno prišteva k prakeltski kulturi, je [[kultura žarnih grobišč]] v srednji Evropi v pozni [[bronasta doba|bronasti dobi]] v zadnjem četrtletju drugega tisočletja pred našim štetjem.<ref name=ChadCorc>Chadwick, Corcoran (1970), ''The Celts'', Penguin Books, str. 28–33.</ref> Njeni povsem keltski nasledniki<ref name=ChadCorc/> v srednji Evropi so bila ljudstva železnodobne [[halštatska doba|halštatske kulture]] v obdobju od leta 800 do 450 pr. n. št. Ime je dobila po bogatih grobnih pridatkih, ki so jih odkrili v Hallstadtu v [[Avstrija|Avstriji]].<ref>B. Cunliffe (1997), ''The Ancient Celts'', Penguin Books, str. 39–67.</ref> Od poznega [[latenska kultura|latenskega]] obdobja (približno od leta 450 pr. n. št.) do rimskih osvajanj se je keltska kultura z razprševanjem in selitvami razširila na številne sosednje regije: [[Velika Britanija|Britansko otočje]] (Otoški Kelti), [[Francija|Francijo]], dežele [[Beneluks]]a ([[Galci]]), [[Češka|v]], [[Poljska|Poljsko]] in večino srednje Evrope, [[Iberski polotok]] ([[Keltiberi]], [[Keltiki]] in [[Galeki]]), severno [[Italija|Italijo]] (Golaseki in [[Cisalpska Galija|cisalpski Galci]]),<ref name=
Najzgodnejši zapisi v keltskem jeziku so [[lepontščina|lepontski napisi]] z začetka 6. stoletja pr. n. št..<ref name=Stifter>[http://www.univie.ac.at/indogermanistik/download/Stifter/oldcelt2008_2_lepontic.pdf D. Stifter (2008), ''Old Celtic Languages'', str.24–37]</ref> Kontinentalni keltski jeziki so izpričani samo na napisih in krajevnih imenih. [[Otoški keltski jeziki|Otoška keltščina]] iz približno 4. stoletja pr. n. št. je izpričana na ogamskih napisih, čeprav je zagotovo mnogo starejša. Literarna tradicija se začenja z [[irska gelščina|irsko gelščino]] približno v 8. stoletju n. št.. Besedila zgodnje irske književnosti, na primer ''Táin Bó Cúailnge'' (''Krája bika iz Cúailnge''), so se ohranila v recenzijah iz 12. stoletja.
Vrstica 28:
Izraz ''keltski'' se lahko nanaša na družino jezikov ali na keltski slog. Uporabljal se je tudi za opis arheoloških kultur, definiranih z edinstvenimi nizi artefaktov. Povezavo med jezikom in artefakti omogočajo prisotni napisi.<ref>V. Kruta in soavtorji (1991), ''The Celts'', Thames and Hudson, str. 95–102.</ref>
Sodobni izraz ''keltski'' se na splošno uporablja za opis jezikov in kultur [[Irska|Irske]], [[Škotska|Škotske]], [[Wales]]a, [[Cornwall]]a, otoka [[Man]] in [[Bretanija|Bretanije]], ki so znane tudi kot "šest keltskih narodov". V teh regijah se delno kot materni jeziki še vedno govorijo štirje keltski jeziki: [[irska gelščina]], [[škotska gelščina]], [[valižanščina]] in [[bretonščina]]. [[Kornijščina]], ki spada med britske jezike, in [[manska gelščina]] sta v oživljanju. [[Kumbrijščino]], enega od izumrlih britskih jezikov iz severozahodne Anglije in jugozahodne Škotske, poskušajo rekonstruirati.
Izraz ''keltski'' se včasih uporablja tudi za opis delov Evrope s keltsko dediščino, čaprav tam ni preživel noben keltski jezik. Med omenjene dele spadajo zahodni del Iberskega polotoka, torej Portugalska in severna osrednja Španija (Galicija, Asturija, Kantabrija, Kastilja in León, Ekstremadura).<ref>P. Monaghan (2008), ''The Encyclopedia of Celtic Mythology and Folklore'', File Inc., ISBN 978-0-8160-7556-0.</ref>
i zgodovini, so se keltski jeziki že razcepili na več jezikovnih skupin in se razširili po večjem delu zahodne Evrope, na Iberski polotok, Irsko in Veliko Britanijo.▼
== Poreklo ==
[[Slika:Hallstatt LaTene.png|thumb|300px|Pregled halštatske in latenske kulture:
{{legend|#f6bc0a|jedro halštatskega ozemlje, 800 pr. n. št.}}
{{legend|#d5c089|skrajno ozemlje halštatskega vpliva, 500 pr. n. št.}}
{{legend|#80da34|jedro ozemlja latenske kulture, 450 pr. n. št.}}
{{legend|#9bce9b|skrajno ozemlje latenskega vpliva, 250 pr. n. št.}}
Na karti so označena ozemlja nekaterih velikih keltskih plemen v pozmen latenskem obdobju]]
▲
Nekateri strokovnjaki domnevajo, da je kultura žarnih grobišč v zahodni srednji Evropi izvirno keltska in prepoznavna veja indoevropske kulture.<ref name=ChadCorc/> Nasledila je unetiško kulturo in kulturo gomilnih grobov in v pozni [[bronasta doba|bronasti dobi]] približno od leta 1200 do 700 pr. n. št. prevladovala v srednji Evropi. V obdobju kulture žarnih grobišč se je število prebivalcev v regiji dramatično povečalo, verjetno zaradi novosti v tehnologiji in poljedelstvu. Grški zgodovinar [[Efor]] iz Cime v [[Mala Azija|Mali Aziji]], ki je pisal v 4. stoletju pr. n. št., je bil prepričan, da so Kelti prišli otokov ob ustju [[Ren]]a, od koder ''"so bili pregnani zaradi pogostih vojn in silnega naraščanja morja"''.
Vrstica 142 ⟶ 152:
Domorodna ljudstva pod rimsko oblastjo so se romanizirala in privzela rimske navade. Pri celinskih Keltih je to nazadnje privedlo do jezikovnega premika v [[ljudska latinščina|ljudsko latinščino]], otoški Kelti pa so obdržali svoj jezik.
Pomemben je bil tudi kulturni vpliv Galcev na Rimljane, predvsem na vojaškem področju in v jahalnih spretnostih, ker so Galci pogosto služili v rimski konjenici. Rimljani so privzeli galski konjeniški meč ''spatha'' in keltsko boginjo konj Epono.<ref name=
== Družbena ureditev ==
Vrstica 181 ⟶ 191:
}}
Poznani so primeri, da so ženske sodelovale tako v vojskovanju kot v vladanju, čeprav so bile na teh področjih v manjšini. [[Plutarh]] poroča, da so ženske v Padski nižini v 4. stoletju pr. n. št. delovale tudi kot ambasadorji, da bi preprečile vojno med keltskimi plemenskimi poglavarji.<ref name=
Nekaj splošnih pokazateljev z železnodobnih pokopališč v [[Šampanja-Ardeni|Šampanji]] in [[Burgundija|Burgundiji]] v severvzhodni Franciji kaže, da so v zgodnjem latenskem obdobju ženske morda sodelovale v bojih, vendar dokazi še zdaleč niso dokončni.<ref>T.L. Evans, ''Quantified Identities: A Statistical Summary and Analysis of Iron Age Cemeteries in North-Eastern Frace 600 - 130 BC'', BAR International Series 1226, Archaeopress, 2004, str. 34–37.</ref> V nekaterih grobovih, na primer tistem v Vixu, so našli ženski nakit in orožje, v drugih pa je težko ugotoviti spol pokojnika. Iz najdb bi se dalo sklepati, da je orožje morda ''"odražalo položaj pokojnika in ne, da je bil moški"''.<ref>S.M. Nelson, ''Gender in archaeology: analyzing power and prestige'', Gender and archaeology series, '''9''', Rowman Altamira, 2004, str. 119.</ref>
|