Josip Lavtižar: razlika med redakcijama

odstranjenih 49 zlogov ,  pred 5 leti
m
{{Normativna kontrola}}
(kat)
m ({{Normativna kontrola}})
{{Infopolje Oseba|image=Josip Lavtižar.jpg}}
'''Josip Lavtižar''', [[slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[skladatelj]], [[pisatelj]], [[zgodovinar]] in [[potopis]]ec, * [[12. december]] [[1851]], [[Kranjska Gora]], † [[20. november]] [[1943]], [[Rateče]].
 
 
==Delo==
{{wikivir}}
 
Ohranjenih je več Lavtižarjevih cerkvenih [[skladba|skladb]]. Zložil je štiri [[opereta|operete]], igro ''Nikoli v Ameriko'' in v [[župnišče|župnišču]] uredil prvo [[gledališče]] v Ratečah. Poznan je kot krajepisec, posebej ga je zanimala zgodovina gorenjskih krajev: ''Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radovljica'' (1897), ''Zgodovina župnij v dekaniji Kranj'' (1898), ''Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj'' (1901). Njegova dela o zvonovih so dragocena, ker je večino zvonov med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] za vojaške potrebe zaplenila tedanja država [[Avstro-Ogrska]]. Tik pred upokojitvijo je napisal knjigo ''Zgodovinska knjiga župnije Rateče na Gorenjskem''. V žanr zgodovinske povesti spadajo ''Bled in Briksen (1931), Junaška doba Slovencev (1935/36), ''Lipniški grad pri Radovljici'' (1939), v žanr biografije pa ''Primož Trubar'' (1935), ''Šentjoški gospod Šimen in njegovi sodobniki'' (1938), ''Naši zaslužni možje'' (1942).
V spomin na Josipa Lavtižarja [[občina Kranjska Gora]] s Kulturno-prosvetnim društvom Josip Lavtižar prireja tradicionalne Lavtižarjeve dneve, ki so posvečeni kulturi. Pred cerkvijo v Kranjski gori stoji doprsni kip pisatelja, ki ga je 2010 napravil [[Nikolaj Mašukov]], pred cerkvijo v Ratečah pa doprsni kip, ki ga je 1993 napravil [[Metod Frlic]].
 
== Glej tudi ==
{{wikivir}}
{{commons}}
 
{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Lavtižar, Josip}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1851]]
[[Kategorija:Umrli leta 1943]]
[[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Slovenski skladatelji]]