Julija Primic: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
m vrnitev sprememb uporabnika 89.143.62.13 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Romanm
Vrstica 1:
{{Infopolje Oseba|image=JulijaPrimic.jpg |opis=''Julija Primic ''|caption=Julija Primic, portret [[Matevž Langus|Matevža Langusa]]}}
[[Slika:Langus-Julija&JanezPrimic.JPG|thumb|right|200px|Julija Primic in njen brat Janez v otroških letih, portret [[Matevž Langus|Matevža Langusa]]]]
'''Julija Primic''' poročena '''pl. Scheuchenstuel''' (»Primičeva Julija«), pesniška [[muza]] in neuslišana ljubezen [[France Prešeren|Franceta Prešerna]], * [[30. maj]] [[1816]], [[Ljubljana]], † [[2. februar]] [[1864]], [[grad Neuhof]], ([[Kandija]]) [[Novo mesto]].[[ha]]hdjzkdkfkkdjd
 
== Življenje ==
Vrstica 9:
V mladostniških letih je bila Julija precej zaprta vase, saj jo je mati vzgajala po svojih strogih meščanskih načelih. Le redko sta se odpravili v gledališče ali na ples v Kazino, saj ji je mati zabavo dovoljevala le malokdaj. Družiti se je smela samo z vrstniki iz uglednih družin. Pri domačih učiteljih se je naučila znanja tujih jezikov, plesnih korakov in osnovnih pravil tedanjega bontona v družbi. Ker je veljala za eno bogatejših in lepših dedinj v Ljubljani, je bila deležna  tudi kar nekaj pozornosti.  Veliko pozornosti  ji je namenil tudi France Prešeren in ji z akrostihom ''PRIMICOVI JULJI'' posvetil eno svojih najznamenitejših pesnitev ''Sonetni venec'', ki je 22. februarja leta 1834 izšel kot priloga Ilirskega lista. 28. maja leta 1839 se je Julija po dolgem materinem vztrajanju poročila z osem let starejšim Jožefom von Scheuchenstuelom, sinom bavarskega pravnika Antona von Scheuchenstuela.  V zakonu mu je rodila pet otrok, od tega štiri hčere in enega sina. Vse hčere so bile rojene v Ljubljani. Prva se jima je rodila Marija Julijana  leta 1840, druga Marija Ana naslednje leto, tretja Antonija Marija leta 1844 in četrta Terezija Jožefa leta 1846. Ko pa je Jožef napredoval in postal predsednik novomeškega sodišča, so se leta 1850 skupaj z Julijino mamo preselili v Novo mesto in najeli tamkajšnji dvorec Neuhof. Še istega leta pa se jima je tam rodil sin Jožef Vilijem.
 
26. oktobra leta 1855 je Julija izgubila še mater, na katero je bila kljub njeni strogosti zelo navezana. Pokopali so jo na pokopališču v Šmihelu pri Novem mestu. Julija je imela hudo srčno bolezen, ki jo je z leti postopoma uničila in na koncu povzročila njeno prerano smrt. Umrla je 2. februarja, leta 1864 stara komaj 48 let. Na svojo izrecno željo je dočakala zaroko svojih dveh hčera. Tudi njo so pokopali na šmihelskem pokopališču, kjer ji je mož dal postaviti spomenik, ki ga lahko vidimo še danes.Julija Primic
 
''' '''
Vrstica 29:
Aleksander Bjelčevič: Julija je stopila v »cerkev razsvetljeno«: k Žigonovi razlagi Prešernovega soneta Je od vesel'ga časa teklo leto. Slavistična revija, letnik 61/2013, št. 4, oktober–december.
 
 
Mememe
{{France Prešeren}}