Grad Strmec: Razlika med redakcijama

dodanih 75 zlogov ,  pred 4 leti
 
== Zgodovina ==
Grad ''' Strmec''' je bil zgrajen v 12. stoletju kot nekdanji sedež gospostva in grofije Strmec na [[Avstrija|avstrijskem]] [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Zgodovina gradu je tesno povezana z grofi [[Vovbržani|Vovbrškimi]]. Najstarejša dokumentirana omemba gradu je v listini samostana Št. Pavel iz obdobja okrog 1170/1180 (kot Sternberc). Leta 1267 se po gradu prvič imenuje grof Ulrik kot Strmški, ki je s tem ustanovitelj stranske veje Vovbrških. Leta 1311 je grofica Katarina Strmška grad in gospostvo prodala vojvodi [[Henrik VI. Koroški|Henriku VI. Koroškemu]], ki ji ga je kot fevd spet vrnil. Grof Valter Strmški, poslednji moški potomec Strmških, je leta 1329 grad in gospostvo imenovano tudi grofija, ob soglasju fevdnega gospoda deželnega kneza, prodal grofu Otu Ortenburškemu.
 
Ko so [[Ortenburžani|grofje Ortenburški]] leta 1418 izumrli, so tudi ta grad, gospostvo in grofijo podedovali grofje Celjski. Kralj Sigismund je leta 1420, ne glede na fevdne pravice koroških deželnih knezov (Harsburžanov), grad in posest in grofijo Strmec potrdil kot državni fevd Hermanu II. Celjskemu. Ta je grad v doživljenjsko uživanje podelil svojemu vojskovodji Janu Vitovcu. Po smrti [[Ulrik II. Celjski|Ulrika II. Celjskega]] leta 1456 tudi ta posest pripade cesarju [[Friderik III. Habsburški|Frideriku III.]]. Ko je zaradi dediščine Celjskih prišlo do vojne med cesarjem Friderikom III. in Goriškimi, je grad Strmec in sosednji Hohenwart porušila cesarjeva vojska, nakar teh dveh gradov niso nikoli več obnovili.
 
Cesar Friderik III. je leta 1457 razrušen grad in gospostvo ponovno potrdil oziroma podelil [[Jan Vitovec|Janu Vitovcu]]. Posest mu je bila še istega leta odvzeta zaradi podpore ogrskemu kralju [[Matija Korvin|Matiji Korvinu]]. Leta 1511 ga je cesar [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijan I.]] gospostvo Strmec združil s sosednjim gospostvom [[Grad Vajškra|Vajškra]] in ga kot združenega podaril [[Viteški red sv. Jurija|Viteškemu redu sv. Jurija]]. Po propadu tega viteškega reda je Strmec spet prešel na [[Habsburžani|Habsburžane]]. Cesar Ferdinand ga je do leta 1545 prodal Bernhardu Khevenhüller-ju. Ker je družina Khevenhüller bila ena od goročih protestantskih družin so morali 1628 ob njihovi prisilni izselitvi posest prodati Sigmundu Ludviku grofu Dietrichsteinskemu, čigar družinski nasledniki so imeli posest in ruševine v lasti do 1913.
 
Sam objekt ruševin je kasneje imel različne uporabnike, leta 1938 ga je kupila družina Hippel. Od nekdanjih ruševin se je ohranilo bolj malo razen grajskega stolpa, katerega stene so še vedno vidne v nivoju pritličja, kjer danes tvorijo temelj za stanovanjske stavbe.
3.837

urejanj