Nikifor II. Fokas: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
nfopolje |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 25:
Njegovi brilijantni vojaški dosežki so pripomogli k ponovnemu vzponu Bizantinskega cesarstva.
==Življenjepis==
==Mladost==
Nikifor Fokas je bil rojen v [[Kapadokija (rimska provinca)|kapadoški]] družini, ki je dala več slavnih generalov, vključno z Nikiforjevim očetom Bardom Fokasom, bratom Leonom Fokasom in starim očetom Nikiforjem Fokasom starejšim. Vsi so bili poveljniki armade (''domestikos tōn scholōn''). Nikiforjeva mati, katere ime ni znano, je bila iz vplivnega anatolskega klana Maleinov.
Nikifor je že zelo mlad vstopil v bizantinsko vojsko. Leta 945 je pod cesarjem [[Konstantin VII. Porfirogenet|Konstantinom VII.]] napredoval v vojaškega guvernerja [[Anatolska tema|Anatolske teme]]. Ko je bil njegov oče leta 953 v bitki ranjen, je Nikifor napredoval v vrhovnega komandanta vzhodne fronte. V vojni proti [[Abasidski kalifat|Abasidskemu kalifatu]] je leta 954 doživel težak poraz, vendar se je opomogel in v naslednjih letih v [[Sirija (rimska provinca)|Siriji]] večkrat zmagal, prvič leta 957.
[[Slika:Byzantines under Nikephoros Phokas besiege Chandax.png|thumb|left|300px|Fokasovo obleganje Handaksa pozimi 960/961]]
Po prihodu [[Roman II.|Romana II.]] na bizantinski prestol leta 959 sta Nikifor in njegov mlajši brat Leon postala komandanta vzhodne oziroma zahodne armade. Leta 960 je cesarstvo zbralo vojsko 27.000 veslačev in mornariških pešakov, ki so na 308 ladjah prevažali še 50.000 vojakov,<ref>Treadgold, W. (1997). ''A History of the Byzantine State and Society''. Stanford: Stanford University Press. str. 495. ISBN 0-8047-2421-0.</ref><ref>Norwich, J. (1992). ''Byzantium: The Apogee''. New York: Knopf. str. 175–178. ISBN 0-394-53779-3.</ref> s katero je nameravalo napasti [[Saraceni|saracenski]] [[Kretski emirat]]. Njeno poveljstvo so na priporočilo vplivnega ministra Jožefa Bingasa zaupali Nikiforju Fokasu. Po devet mesecev trajajočem obleganju je Nikifor zavzel [[Heraklion |Handaks]] in do leta 961 pregnal muslimana s cele [[Kreta|Krete]]. Po vrnitvi v Konstantinopel je zavrnil običajno čast triumfa in dovolil samo manjše ovacije na hipodromu.<ref>Norwich, str. 961.</ref>
[[Slika:Capture of Berroia by the Byzantines.png|thumb|300px| Fokasova vojska oblega Alep]]
Kmalu zatem se je vrnil na vzhod z veliko in dobro opremljeno vojsko. Na pohodih leta 962-963 je z brilijantno strategijo osvojil mesta v [[Kilikija|Kilikiji]] in napredoval v Sirijo, kjer sta z nečakom [[Ivan I. Cimisk|Ivanom Cimiskom]] osvojila [[Alep]], trajnih osvojitev pa nista dosegla. Na teh pohodih si je Nikofor prislužil vzdevek Bela smrt Saracenov. Po osvojitvi Alepa je bizantinska vojska je zaplenila 390.000 srebrnih dinarjev, 2.000 kamel in 1.400 mul.
Nikifor se je že mlad poročil s Stefano, ki je umrla preden je postal slaven. Po njeni smrti se je zaobljubil, da se ne bo več poročil, kar bi mu kasneje lahko povzročalo težave.
==Glej tudi==
Vrstica 30 ⟶ 46:
==Sklici==
{{sklici|
[[Kategorija:Bizantinski cesarji]]
| |||