Frazeologija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Marko3 (pogovor | prispevki)
Nova stran z vsebino: '''Frazeologíja''' je nauk o stalnih besednih zvezah (frazemih), hkrati pa je tudi drugo poimenovanje za same stalne besedne zveze.<ref name=ESJ>To...
 
Marko3 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 2:
 
== Terminologija ==
Stalna besedna zveza je besedna zveza, v kateri posameznih besed ne moremo zamenjati s [[sopomenka]]mi ali opisi (na primer stalne besedne zveze ''metati polena pod noge'' (v pomenu ''ovirati'') ne moremo spremeniti v ''metati kose lesa pod noge'', saj se bi s tem izgubil pomen).<ref>Žagar F. (1981). Poučevanje frazeologije v osnovni šoli. Jezik in slovstvo, letnik 26, številka 5, str. 178-179.</ref><ref>Žagar F. Slovenska slovnica za vsak dan.Celje, Celjska Mohorjeva družba 2010.</ref> Osnovno enoto frazeologije, stalno besedno zvezo, različni strokovnjaki imenujejo različno: kar [[fraza]], frazem, frazeologizem ali [[frazeologem]]. Slednjega je uveljavil [[Jože Toporišič]] po analogiji z drugimi besedoslovnimi termini, kot so [[fonem]], [[tonem]], sintaksem ipd. Po njem je izraz fraza premalo terminološki (pomeni tudi malopovedno besedo ali besedno zvezo), frazeologizem pa razume kot varianto frazeologema (na primer ''na vse kriplje'' in ''na vse pretege'').<ref name=Toporisic74>Toporišič, Jože (1974). K izrazju in tipologiji slovenske frazeologije. Jezik in slovstvo, letnik 19, številka 8, str. 273-279. URN:NBN:SI:DOC-KG6QYDCX from http://www.dlib.si</ref><ref name=ESJ/> Frazeologemi se nadalje delijo na [[reklo|rekla]], ki imajo nestavčno strukturo (npr. ''vihati nos'', ''rdeč korak'', ''po navadi'' ipd.), in [[rečenica|rečenice]], ki pa imajo stavčno strukturo (npr. ''Rana ura zlata ura''; ''Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade''; ''Konec dober, vse dobro.'').<ref name=Toporisic74/>
 
== Sklici==