Heksameter: Razlika med redakcijama

'''Heksameter''', imenovan tudi šestomer, je [[verz|verz]] sestavljen iz šestih daktilskih [[stopica|stopic]], kjer sose [[daktil|daktili]] lahko nadomeščeni s [[spondej|spondeji]], zadnja stopica je obvezno trohejska. Sestavljen je iz 12 - 17 [[zlog|zlogov]], zaradi svoje dolžine vsebuje [[cezura|cezuro]].

V tem tipu je nastala le ena pesem in sicer ena varianta Prešernove V slovo Matija Čopa. Njegova specifika je, da je spondej narejen iz dveh naglašenih zlogov, ki pripadata dvem besedam. Prešeren ta tip heksametra imenuje »mera po zgolih udarjih«, tj. zgolj po naglašenih zlogih. Kravar in Pretnar ga imenujeta tonski oz. naglasni heksameter, Bjelčevič pa strogi naglasni heksameter.

b) iz dveh zlogov, od katerih mora biti eden naglašen (vseeno kateri), med njima pa mora biti besedna meja (zloga pripadata različnima besedama).

Tem tipu ne moremo določiti metrične sheme prvih štirih stopic, saj ni jasno kaj šteje za kratki in kaj za dolgi zlog. Pisali so ga v 17. in 18. stoletju - Čandek, Pohlin in Naglič, ko so pesniki in slovničarji bolj malo vedeli o dolžini in naglasu slovenskih besed. Pri Pohlinu so ikti naglašeni le v 50polovici %primerov, vendar pa so lahko naglašeni celo šibki položaji.