Minsk: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
ods. Link FA/GA
pp
Vrstica 13:
|Število [[prebivalstvo|prebivalcev]]: || 1.728.900
|-bgcolor="#FFFFFF"
|[[pošta|Poštne]] številke || 222xxx220xxx
|-bgcolor="#FFFFFF"
|Tel.omrežna skupina: || (++375) 17
|}
 
'''Minsk''' ([[beloruščina{{jezik-be|belorusko]] Miensk / Менск''Мiнск''}} ([[taraškievicanarkamaŭka]]) in Minsk / МінскМенск ([[narkamaŭkataraškievica]])) je [[glavno mesto]] [[Belorusija|Belorusije]], tudi upravno središče [[Minska voblašč|Minske voblašči]]. Geografska lega: 53° 54’ severne širine, 27° 33’ vzhodne dolžine.
 
== Splošni podatki ==
Vrstica 24:
[[Slika:Belarus-Minsk-East-1 Residential Area-2.jpg|thumb|250px|Stanovanjska četrt na vzhodu Minska]]
 
Prvič je bil Minsk v pisnih virih omenjen leta [[1067]] zaradi bitke na [[Nemiga|Nemigi]] (bel. {{jezik-be|''NiamihaНямiга''}}). Stare različice imena mesta so Miensk, Mieńsk in Mieniesk. Ljudska etimologija povezuje ta poimenovanja z glagolom ''menjati'' (bel. {{jezik-be|''mianiaćмяняць''}}), vendar je bolj verjetno, da je Minsk dobil ime po reki Menka, ki danes teče po ceveh pod mestnimi ulicami. Minsk je bil pomembno mestno središče srednjeveške Pološke kneževine (bel. {{jezik-be|''PolackajeПолацкае kniastvaкняства''}}).
 
Današnji grb je bil Minsku dodeljen [[12. januarja]] leta [[1591]].
Vrstica 30:
[[Slika:Victory-square.jpg|thumb|400px|Trg Zmage v centru Minska]]
 
Skozi mesto poteka meja med vodozbirnima območjema [[Baltsko morje|Baltskega morja]] in [[Črno morje|Črnega morja]]. Največja reka, ki danes teče skozi Minsk je [[Svisloč]] (bel. {{jezik-be|''ŚvisłačСвiслач''}}), spada v črnomorsko vodozbirno območje. Posamezne četrti mesta ležijo od 184 do 280 metrov nad morsko višino.
 
Minsk leži v območju zmernega celinskega podnebja z zaznavnim vplivom morskega zraka. Poletja so topla, niso pa vroča. Srednja temperatura julija je +18 °C. Srednja temperatura januarja je -7 °C. V zadnjih letih opazujejo rahlo poviševanje srednjih temperatur.