Bronasta doba: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 92.244.92.163 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Yerpo
Vrstica 239:
V [[Slovenija|Sloveniji]] je začetek bronaste dobe postavljen v 22. stoletje pr. n. št. in v grobem sovpada s propadom [[kultura|kulture]] na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]], ki izvira še iz [[neolitik]]a. Pri nas je to obdobje slabo raziskano, saj ni znano niti eno nahajališče iz tega časa.
 
V času srednje bronaste dobe je bilo območje Slovenije razdeljeno na dva kulturna kroga. [[Kras]] in [[Istra|Istro]] je poseljevala t.i. [[kaštelirska kultura]], ki je svoje ime dobila po značilnih [[naselje|naseljih]] na vzpetinah, kaštelirjih, ki so bila utrjena s kamnitim obzidjem (naselje [[Debela griža]] pri [[Komen|Komnu]], Kaštelir pri [[Jelarji]]h). Srednjeevropska kultura [[gomila|gomil]] pa je s svojim obrobjem segala na območje današnje [[Štajerska|Štajerske]]. Zanjo so značilni pokopi v zemeljskih gomilah, svoja naselja pa so prebivalci gradili tako v nižinah kot na vzpetinah ([[Brinjeva gora nad Zrečami]], Rabotnica nad [[Branik]]om, [[Turnišče pri Ptuju]], [[Morje, Rače - Fram|Morje]] pri [[Fram]]u).
 
Kultura žarnih grobišč je konec 14. stoletja pr. n. št. zajela celo [[srednja Evropa|srednjo Evropo]] in s seboj prinesla novo poselitveno strukturo. Namesto pokopa celih trupel v zemeljskih gomilah se je širom [[Evropa|Evrope]] nenadoma uveljavil sežig trupel in pokop žar s posmrtnimi ostanki in pridatki na planih grobiščih. Te spremembe v materialnem in duhovnem svetu pričajo o selitvah ljudstev, ki so povzročile propad predhodnjih srednjeevropskih bronasto-dobnih kultur.