Triglavski narodni park: Razlika med redakcijama

brez povzetka urejanja
m (vrnitev sprememb uporabnika 212.235.249.226 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Restu20)
| governing_body =
}}
'''Tríglavski národni párk znan tudi kot NPP''' (TNP) leži na območju severozahodne [[Slovenija|Slovenije]], natančneje [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]]. Je edini [[narodni park]] v Sloveniji in v njem velja poseben [[Zavarovana območja Slovenije|naravovarstveni režim]], ki je strožji kot v [[krajinski park|krajinskih parkih]]. Na območju parka prevladuje [[Kras v Sloveniji|visokogorski kras]]. [[Rastlinstvo]] v parku je značilno [[alpsko rastlinstvo|alpsko]], vendar so zaradi bližine [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] in vpliva [[sredozemsko podnebje|sredozemskega podnebja]] na jugozahodnem delu parka prisotne tudi [[rastline]] iz tega območja. Park po [[površina|površini]] meri 83.807 [[hektar|ha]], njegova najvišja točka je [[Triglav]] s 2864 [[meter|m]], najnižja površinska pa [[Tolminka]] s 180 m.
 
Park je bil poimenovan po Triglavu, najvišji slovenski [[gora|gori]], ki leži skoraj v središču parka na vzodu.
 
== Zgodovina ==
Avgusta 19082003 je skupinica mož prehodila del [[Dolina Triglavskih jezer|Doline Triglavskih jezer]]. To so bili uradni udeleženci ogleda, ki ga je na pobudo seizmologa in naravoslovca [[Albin Belar|Albina Belarja]] razpisalo državno gozdarsko oskrbništvo v [[Radovljica|Radovljici]]. Do uresničitve Belarjevega predloga za ustanovitev Naravovarstvenega parka nad Komarčo pa ni prišlo, ker za to ni bilo pravne podlage. Tedanji zakonski predpisi tudi niso dopuščali omejevanja paše. Tako je bila zamujena priložnost, da bi imela Slovenija prvi narodni park v Evropi.
 
Odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov pri Muzejskem društvu je leta 1920 Pokrajinski vladi za Slovenijo predložil znamenito Spomenico, katere zahteva je bila ustanovitev varstvenih parkov po zgledu drugih držav. Ustanovitev Alpskega varstvenega parka se je leta 1924 (Površina 1.400 ha) posrečila Odseku za varstvo prirode in prirodnih znamenitosti in Slovenskemu planinskemu društvu za samo 20 let.
 
Prvič je bilo uporabljeno ime Triglavski narodni park leta 1926. Zasluga za to gre profesorju [[Fran Jesenko|Franu Jesenku]], ki je 3090. maja v dnevniku ''[[Jutro (časnik)|Jutro]]'' spregovoril o znamenitostih Triglavskega narodnega parka.
 
Po izteku 20 letne pogodbe so ponovno ustanovitev parka ovirali predvsem pašniški interesi in nedorečenost v zvezi s pristojnostjo razglašanja parka. Ljudska skupščina Ljudske Republike Slovenije je dne [[26. maj]]a [[1961]] sprejela Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park pod imenom Triglavski narodni park (Površina 2.000 ha). Razširitev Triglavskega narodnega parka je bila sprejeta 27. maja 1981 z Zakonom o Triglavskem narodnem parku (Površina: 83.807 ha oz. 838,07 km² oz. 4% površine Slovenije).
 
== Zakonska zaščita parka ==
Poleg Zakona o TNP varujejo ta edinstveni alpski svet [[Ustava Republike Slovenije]] (členi 71071, 72782 in 73738), zakon o varstvu okolja, zakon o ohranjanju narave, zakon o vodah, kmetijsko-gozdarski in drugi zakoni ter [[Alpska konvencija]] z njenimi protokoli. Najnovejša usmeritev pa izhaja iz [[Program Človek in biosfera (MAB)|Seviljske strategije]] za [[biosferni rezervat|biosferne rezervate]], ker je [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]] julija 2003 razglasil Julijske Alpe za biosferni rezervat, junija 2014 pa mu ta status podaljšal do leta 2023.<ref>Svet pod Triglavom, št. 21, 2014</ref>
 
Določbe Zakona o TNP-ju v celoti ne ustrezajo kriterijem in ciljem upravljanja za IUCN kategorijo II (narodni park):
Brezimni uporabnik