Uvod Smoletove ''Antigone'' spominja na SofoklesovoSofoklejevo [[tragedija|tragedijo]], saj se dogajanje začne s koncem tebanske vojne, pred Kreonovo palačo v [[Tebe|Tebah]], v poznih večernih urah. Prihod noči tako simbolično nakazuje na ugašanje upanja. Prva se na odru pojavi Ismena, ki se veseli, da bosta v [[država|državi]] zavladala mir in blagostanje, novica o novem kralju je zato ne vznemiri preveč. Kreon, ki se kraljevih dolžnosti še ni navadil, je prepričan, da mu kot kralju morajo vsi ugoditi. Zato je nejevoljen, ker med družinskimi člani ne opazi nečakinje Antigone, a se nima časa ukvarjati z njo, saj ga čakajo že prve uradne dolžnosti. Ljudstvo namreč terja kazen za izdajalca Polinejka, za Eteokla pa časten gropgrob, tako kralj prepove pokop Polinejkovega trupla. Ismena pa se temu upre in na svojo stran pridobi tudi Antigono.
Ko Stražnik kralju sporoči novico o kršitvi ukaza, se Kreon – razdvojen med vladarskim dolžnostim in svojo človeško naravo – odloči za vladarsko plat. Da bi prikril Ismenino in Antigonino dejanje, pa Pažu ukaže, naj Stražnika ubije, da se novica o njuni neposlušnosti ne bi razširila. Prvo dejanje se zaključi s tem, da Kreon nečakinjama dovoli pokop brata, če ga le bosta iskali v temi.
