Grad Mirna: razlika med redakcijama

dodanih 1.199 zlogov ,  pred 6 leti
+infopolje
(Vejerščica > Vejarščica)
(+infopolje)
{{Infopolje Zgradba
|name = Grad Mirna
|image = Grad Mirna.jpg
|image_size = 240px
|caption =
|location = severno od [[Mirna|Mirne]], ob sotočju [[Mirna (reka)|reke Mirne]] in potoka [[Vejar]]
| map_type = Slovenija
| map_alt =
| map_caption = Lega na zemljevidu Slovenije
|latd = 45 | latm = 57 | lats = 30 | latNS = N
|longd = 15 | longm = 3 | longs = 13.4 | longEW = E
|iso_region =
|coordinates_display= title
|start_date =
|completion_date = 12. stoletje
|demolished_date =
|opening =
|renovation_date = 20. stoletje
|building_type = [[grad]]
|roof =
|top_floor =
|floor_count =
|cost =
|floor_area =
|architect =
|architectural_style =
|client =
|developer =
|owner =
|management = Marko Marin
|url =
|references =
| extra = {{Infopolje RKD|embed=yes
| ime = Mirna - Grad
| rkd_tip = nslp
| razglasitev_rkd_tip = 19. december 2003
| refšt=7527
| občina = Mirna<!--predvsem za namene kategorizacije-->
}}
}}
 
'''Grad Mirna''' je [[grad]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]], ob sotočju rek [[Mirna|Mirne]] in [[Vejarščica|Vejarščice]], na podaljšanem rebru hriba Gorenjske gore na nadmorski višini 263 m.
 
== Zgodovina ==
[[Slika:Grad Mirna.jpg|thumb|right|400px|Speča lepotica]]
Grad Mirna, eden lepših in redkih obnovljenih kulturnih spomenikov srednjeveške arhitekture na Slovenskem, se je razvil na osnovah nekdanjega halštatskega [[gradišče|gradišča]]. Zaznamovala so ga vsa zgodovinska obdobja od [[antika|rimskih časov]], preko [[srednji vek|zgodnjega in visokega srednjega veka]] do konca 19. stoletja. Srednjeveški grad pa je najbrž nastal že proti koncu 11. stoletja. V pisnih virih se prvič pojavi leta 1165, nato 1180 in 1250. Na gradu je gospodaril rod po gradu imenovanih [[ministerial]]ov, plemenitih [[Mirnski]]h. Leta 1228 je prešel v roke [[oglejski patriarh|oglejskih patriarhov]], leta 1339 pa so grad kupili [[Celjski grofje]]. Po izumrtju Celjanov leta 1456 je grad prešel v [[Habsburžani|habsburško posest]], kot [[deželnoknežji fevd]] pa so ga upravljali baroni [[Auerspergi]] (''Turjaški''). Kasneje so se lastniki hitro menjavali. V začetku 17. stoletja je prešla grajska posest v roke grofom Erdödijem, Wazenbergom, Paradeiserjem, [[Rafael Caraduzzi|grofu Rafaelu Caraduzziju]], grofom Lambergom in Gallom. Sredi 19. stoletja je iz plemiških prešel v meščanske roke. V [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], decembra 1942, pa je bil grad požgan. Po vojni so grad še večkrat minirali in skoraj povsem porušili.
 
== Stavbni razvoj gradu ==
[[Slika:MirnskiRibnik.jpg|thumb|400px350px|left|[[Mirnski ribnik]], v ozadju grad]]
Stavbni razvoj gradu je potekal skozi več zgodovinskih obdobij in faz. Kot najstarejši del gradu se kaže nekdanja [[visoka romanska hiša]], ki tvori danes jugovzhodni vogal osrednjega [[palacij]]a. Trinadstropna hiša na pravokotnem tlorisu je nastala že v drugi polovici 11. stoletja. V drugi polovici 13. stoletja pa je verjetno nastal na kvadratnem tlorisu samostojni stolp, ki je stal pod romansko stolpasto hišo. Služil je tako obrambnim kot stanovanjskim namenom. Ko je leta 1339 v celoti prešel v posest Celjskih grofov, so prvotno visoko hišo temeljito razširili in predelali v obsežen dvonadstropni [[gotika|visokogotski]] palacij. Stavbo so okrasili s kvalitetnimi kamnoseško obdelanimi stavbnimi členi. Zaradi povečane nevarnosti [[turški vpadi|turških vpadov]], so grad v prvi polovici 16. stoletja utrdili z obsežnim obzidnim pasom, ki je obdal osrednji palacij in izpostavljeni stolp iz 13. stoletja. Novo [[obzidje]] so na enem vogalu zaščitili s polkrožnim stolpom, znotraj obzidja pa so uredili lesene obrambne hodnike. Prav tako pa so z obzidjem in stolpi utrdili tudi pristavo pod gradom. Po prenehanju nevarnostjo turških vpadov je grad doživel ponoven razcvet. Leta 1646 je grof Rafael Carduzzi preuredil grad v gubernijsko podeželsko rezidenco in pri tem temeljito prezidal staro srednjeveško trdnjavo v novo [[renesansa|renesančno arhitekturo]] z arkadnimi sistemi italijanske umetnostne šole. Sredi 18. stoletja je bila prizidana gradu v severnem zunanjem kotu med vzhodnim obzidjem in oglatim stolpom grajska [[kapela]] s kvalitetno notranjo opremo, spodnjo romansko kapelo pa so podrli. Novo grajsko kapelo je dala prizidati, domnevno po načrtih iz kroga baročnega arhitekta [[Candid Zulliani|Candida Zullianija]], družina Gall. Reprezentančne notranje prostore v osrednjem palaciju pa so okrasili s serijo velikih [[barok|baročnih]] oljnih slik, ki so deloma delo beneškega slikarja [[Nicolo Grassi|Nicola Grassija]]. V takšni podobi je grad ostal vse do leta 1942, ko so ga požgali [[partizan]]i. Leta 1962 je razvalino gradu dobil v 99-letno uporabo, leta 1965 pa še dovoljneje za obnovo, [[Marko Marin]], ki vodi in večinoma tudi sam financira obnovo še danes.
 
V prvem nadstropju palacija je bila urejena spodnja jedilnica, ki so jo v 18. stoletju krasili štirje veliki portreti [[Karel VI.|cesarja Karla VI.]] in cesarice Elizabete ter [[Jožef I.|cesarja Jožefa I.]] in cesarice Amalije. Portreti, ki so bili vsi opremljeni z dragocenimi okvirji, so krasili tudi sosednje prostore. Stari arhivski viri omenjajo še portrete cesarja Leopolda in njegove soproge ter barona Ferdinanda Ernesta Galla, njegove soproge in sinov. Umetnostno pomembnih pa je bilo zlasti 11 velikih oljnih slik, s katerimi so opremili dve izmed petih med seboj krožno povezanih soban v reprezentančnem drugem nadstropju: 4 slike v Tiepolovi tradiciji s prizori iz Jakobove zgodbe, ki jih je mogoče pripisati beneškemu slikarju Nicolu Grassiju in 7 slik z antičnimi prizori v beneški maniri. Med požigom gradu leta 1942 je zgorela vsa pohištvena oprema, z izjemo dragocenih velikih oljnih slik, ki so brez sledu izginile.
 
== GlejSklici tudiin opombe ==
{{sklici}}
* [[seznam gradov na Slovenskem]]
 
* [http://www.mirna.si Spletna predstavitev - Mirna]
 
== Viri ==
* ''Speča lepotica : Revija za obnovo gradu na Mirni''. Mirna, 1993-.
* Topole, Maja. ''Mirnska dolina : regionalna geografija porečja Mirne na Dolenjskem''. Ljubljana, 1998.
 
== Glej tudi ==
* [[seznam gradov na Slovenskem]]
 
== Zunanje povezave ==
* [http://www.mirna.si Spletna predstavitev - Mirna]
 
{{-}}
{{Gradovi v Sloveniji}}