Grad Lož: razlika med redakcijama

dodanih 997 zlogov ,  pred 6 leti
+infopolje, slog
(+infopolje, slog)
{{Infopolje Zgradba
{{coord|45|43|28|N|14|28|19|E|region:SI|display=title}}
|name = Grad Lož
[[Slika:Valvasor - Mesto in grad Lož.jpg|thumb|right|300px|Ruševine gradu nad naseljem Lož na Valvasorjevi upodobitvi iz leta 1679]]
|image = Valvasor - Mesto in grad Lož.jpg
'''Grad Lož''' ([[nemščina|nemško]] '' Laas ''), od katerega so do danes ostale le razvaline, je stal v Loški dolini nad sedanjim trškim naseljem [[Lož]] na [[Notranjska|Notranjskem]].
|image_size = 240px
[[Slika:Valvasor|caption - Mesto in grad Lož.jpg|thumb|right|300px| = Ruševine gradu nad naseljem Lož na Valvasorjevi upodobitvi iz leta 1679]]
|location = [[Lož]]
| map_type = Slovenija
| map_alt =
| map_caption = Lega na zemljevidu Slovenije
|latd = 45 | latm = 43 | lats = 28 | latNS = N
|longd = 14 | longm = 28 | longs = 19 | longEW = E
|iso_region =
|coordinates_display= title
|start_date =
|completion_date = 12. stoletje
|demolished_date = 17. stoletje
|opening =
|renovation_date =
|building_type = [[grad]]
|roof =
|top_floor =
|floor_count =
|cost =
|floor_area =
|architect =
|architectural_style = [[romanika]]
|client =
|developer =
|owner =
|management =
|url =
|references =
| extra = {{Infopolje RKD|embed=yes
| ime = Lož - Razvaline gradu
| rkd_tip = nkd
| razglasitev_rkd_tip =
| refšt=417
| občina = Loška dolina<!--predvsem za namene kategorizacije-->
}}
}}
 
'''Grad Lož''' ([[nemščina{{jezik-de|nemško]] '' Laas ''}}), od katerega so do danes ostale le razvaline, je stal v Loški dolini nad sedanjim trškim naseljem [[Lož]] na [[Notranjska|Notranjskem]].
Grad [[Lož]] so sredi [[12. stoletje|12. stoletja]] pozidali oglejski patriarhi, ki so ga dali v fevd grofom [[Vovbržani|Vovbrškim]]. Grad in gospostvo se v listinah omenja pod naslednjimi imeni: Los, Lous, Lose, Losch. Za njimi so ga imeli v fevdu njihovi sorodniki [[Grofje Strmški|grofje Strmški]] iz Strmca na Koroškem. Leta [[1244]] se je patriarhu zaradi finančne zagate Vovbržanov posrečilo pridobiti Lož z vsem pripadajočim. Leta [[1269]] je omenjen prvi loški gastald ali upravitelj. Njegove funkcije so bile gospodarsko-upravne, nadzorne in sodne. Posebej je bil odgovoren za pravilno pobiranje dajatev in davščin. Po letu 1296 se kmalu pojavijo glavarji.
 
Grad [[Lož]] so sredi [[12. stoletje|12. stoletja]] pozidali [[Oglejski patriarhat|oglejski patriarhi]], ki so ga dali v fevd grofom [[Vovbržani|Vovbrškim]]. Grad in gospostvo se v listinah omenja pod naslednjimi imeni: Los, Lous, Lose, Losch. Za njimi so ga imeli v fevdu njihovi sorodniki [[Grofje Strmški|grofje Strmški]] iz Strmca na Koroškem. Leta [[1244]] se je patriarhu zaradi finančne zagate Vovbržanov posrečilo pridobiti Lož z vsem pripadajočim. Leta [[1269]] je omenjen prvi loški gastald ali upravitelj. Njegove funkcije so bile gospodarsko-upravne, nadzorne in sodne. Posebej je bil odgovoren za pravilno pobiranje dajatev in davščin. Po letu 1296 se kmalu pojavijo glavarji.
Med letoma [[1306]] in [[1308]] je Lož protipravno zasedel goriški grof Henrik, nato ga je patriarh podelil v fevd kranjskemu deželnemu glavarju grofu Majnhardu Ortenburškemu. Leta [[1342]] je patriarh podelil grad v Ložu z vsemi pravicami in sodstvom v fevd Hermanu, Juriju Werdenstainu. Ta pa je še istega leta prodal grad Lož z odvetništvom in deželskim sodiščem Ortenburžanom. Po uboju patriarha Bertranda leta [[1350]], so loško gospostvo dobili [[Habsburžani]] in ga imeli v lasti do leta [[1366]]. Tega leta je oglejski patriarh Lož podelil svojemu zavezniku goriškemu grofu Henriku, ta pa ga je leta 1368 podelil Janezu Šteberškemu, ki je postal zaveznik patriarha Markvarda. Patriarh je podelil Ortenburškemu grofu Frideriku v fevd gradove [[Ortneški grad|Ortnek]], Poljane, [[Grad Kostel|Kostel]] in [[Grad Čušperk|Čušperk]], loškega gradu pa med te darove ni hotel vključiti. Vseeno pa so si [[Ortenburžani]] tudi nad Ložem lastili skoraj popolno oblast tudi, ko ga je posedovala rodbina von der Dürr (1390-1410).
 
Med letoma [[1306]] in [[1308]] je Lož protipravno zasedel goriški grof Henrik, nato ga je patriarh podelil v fevd kranjskemu deželnemu glavarju grofu Majnhardu Ortenburškemu. Leta [[1342]] je patriarh podelil grad v Ložu z vsemi pravicami in sodstvom v fevd Hermanu, Juriju Werdenstainu. Ta pa je še istega leta prodal grad Lož z odvetništvom in deželskim sodiščem Ortenburžanom. Po uboju patriarha Bertranda leta [[1350]], so loško gospostvo dobili [[Habsburžani]] in ga imeli v lasti do leta [[1366]]. Tega leta je oglejski patriarh Lož podelil svojemu zavezniku goriškemu grofu Henriku, ta pa ga je leta 1368 podelil Janezu Šteberškemu, ki je postal zaveznik patriarha Markvarda. Patriarh je podelil Ortenburškemu grofu Frideriku v fevd gradove [[Ortneški grad|Ortnek]], Poljane, [[Grad Kostel|Kostel]] in [[Grad Čušperk|Čušperk]], loškega gradu pa med te darove ni hotel vključiti. Vseeno pa so si [[Ortenburžani]] tudi nad Ložem lastili skoraj popolno oblast tudi, ko ga je posedovala rodbina von der Dürr (1390-1410).
Po letu [[1418]] je grad Lož z gospostvom z dedovanjem pripadel v last [[Celjski grofje|Celjskih grofov]] vse do leta [[1456]], ko je rod izumrl. V vojni med Celjani in Habsburžani so slednji napadli trg Lož, ki so ga v drugem naskoku sicer zavzeli, ne pa tudi gradu. V last Habsburžanom loško gospostvo ponovno pride torej leta 1456, ko ga v zakup dobi Martin Snitzenpawmer, ki ga je že imel v zakupu že v času Celjanov. Za njim je leta [[1460]] postal loški zakupnik Herman Ravbar. Tržaški škof Antonio de Goppo je leta 1461 vso zakupnino od Ravbarja odkupil. Naslednji zakupniki loškega gospostva so bili gospodje Hallerji in potem gradiščani Coraduzzi.
 
Po letu [[1418]] je grad Lož z gospostvom z dedovanjem pripadel v last [[Celjski grofje|Celjskih grofov]] vse do leta [[1456]], ko je rod izumrl. V vojni med Celjani in Habsburžani so slednji napadli trg Lož, ki so ga v drugem naskoku sicer zavzeli, ne pa tudi gradu. V last Habsburžanom loško gospostvo ponovno pride torej leta 1456, ko ga v zakup dobi Martin Snitzenpawmer, ki ga je že imel v zakupu že v času Celjanov. Za njim je leta [[1460]] postal loški zakupnik Herman Ravbar. Tržaški škof Antonio de Goppo je leta 1461 vso zakupnino od Ravbarja odkupil. Naslednji zakupniki loškega gospostva so bili gospodje Hallerji in potem gradiščani Coraduzzi.
 
V drugi polovici [[16. stoletje|16. stoletja]] in v začetku [[17. stoletje|17. stoletja]] so imeli grad Lož in loško gospostvo v zakupu naslednji gospodje: od leta [[1574]] Karel Jurij pl. Hoffer, Erazem Borše, Franc Šajer, brata Krištof in Franc Moškon. Zadnji loški zakupnik je bil Wolf Paradeiser. Leta [[1635]] je grad Lož in loško gospostvo ter graščino Snežnik kupil knez Janez Anton Eggenberg in sedež loškega gospostva prenesel na [[grad Snežnik]], grad Lož pa pustil propadanju. Leta [[1669]] je gospoščine Lož, Snežnik in Postojno kupil grof Janez Vajkard Turjaški (Auersperg). Grad Lož je potem kmalu dokončno propadel v današnje razvaline, ki jih domačini imenujejo tudi Pusti grad.
 
== Sklici in opombe ==
{{sklici}}
 
V drugi polovici [[16. stoletje|16. stoletja]] in v začetku [[17. stoletje|17. stoletja]] so imeli grad Lož in loško gospostvo v zakupu naslednji gospodje: od leta [[1574]] Karel Jurij pl. Hoffer, Erazem Borše, Franc Šajer, brata Krištof in Franc Moškon. Zadnji loški zakupnik je bil Wolf Paradeiser. Leta [[1635]] je grad Lož in loško gospostvo ter graščino Snežnik kupil knez Janez Anton Eggenberg in sedež loškega gospostva prenesel na [[grad Snežnik]], grad Lož pa pustil propadanju. Leta [[1669]] je gospoščine Lož, Snežnik in Postojno kupil grof Janez Vajkard Turjaški (Auersperg). Grad Lož je potem kmalu dokončno propadel v današnje razvaline, ki jih domačini imenujejo tudi Pusti grad.
== Viri ==
* Janez Šumrada, »Nekaj iz srednjeveške zgodovine Loža in okolice«, NL I, 1977.